Sidebar

🇬🇧/🇺🇸 Korena nad Horjulom

Izleti po Sloveniji » Notranjska » Korena nad Horjulom

Pogled na Koreno s Špice, v ozadju Tošč in Grmada

Pogled na Koreno s Špice, v ozadju Tošč in Grmada

Korena (tudi Karena – tako domačini) ali Koreno (tako uradni zemljevidi) je razgleden vrh v hribovju, ki ločuje dolino Horjulščice od doline Gradaščice (v kateri leži Polhov Gradec). Z vrha, blizu katerega stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata, boste imeli odličen razgled na Ljubljansko kotlino, Krim, Zaplano in Planino ter na Škoflejoško hribovje in Polhograjske dolomite (glej tudi zemljevid).

Na Koreno vodi množica poti, opisan je dostop z južne in vzhodne smeri: iz Zaklanca, Podolnice in od prevala na cesti Zaklanec – Dvor Dolenja vas pri Polhovem Gradcu.

Osnovni podatki

Zahtevnost
Odlično označena, občasno precej strma pot.
Dostop
S severne strani se lahko na Koreno povzpnemo iz Polhovega Gradca ali iz doline Male vode (po dveh poteh), z južne strani vodijo poti iz Horjula in Zaklanca, z vzhodne strani pa pot iz Podolnice, ki se ji lahko priključimo tudi nekoliko kasneje na prevalu blizu kmetije Škofic. Z zahoda lahko pridemo na Koreno po slemenski poti iz zaselka Samotorica oziroma z vrha Kožljek nad njo.
Dolžina
Podolnica – Korena: 1 h 20 min
Preval pri Škoficu – Korena: 1 h, povratek 45 min
Zaklanec – Korena: 1h, povratek 45 min
Krožna pot: Škofic – Korena – Zaklanec – Podolnica – Škofic: 2 h 30 min
Višina
Korena: 729 m
Višinska razlika
Zaklanec – Korena: 380 m
Podolnica – Korena: 380 m
preval pri Škoficu – Korena: 306 m
Čas obiska
Na izlet se lahko odpravimo v katerem koli letnem času. Pozimi in po obilnem deževju pot po grebenu odsvetujem.
Priporočam
Če se boste odpravili na Koreno po grebenu, so planinski čevlji obvezni, na vseh drugih poteh pa zaradi preprečevanja zdrsa priporočljivi. Palice bodo na strmih delih poti zelo dobrodošle.
Karta
Planinska karta, izletniške karte in Atlas Slovenije uporabljajo iste vire in imajo zato iste napake – večina poti na Koreno ni vrisanih, ceste so napačno označene kot makadamske ali pa celo manjkajo.
Dostop iz Polhovega Gradca opisuje Andrej Stritar v knjigi Izleti po ljubljanski okolici

Dostop

Pot na Koreno lahko začnete na koncu vasi Zaklanec, nekoliko višje na prevalu ceste Zaklanec – Dvor pri Polhovem Gradcu (malo naprej od kmetije Škofic) ali iz Podolnice.

V Zaklanec in Podolnico, majhni vasici blizu Horjula, lahko pridete po vsaj treh poteh:

  • Iz Ljubljane skozi Vrhovce do Dobrove, na Dobrovi zavijete na krožišču levo proti Horjulu.
  • Na avtocesti Ljubljana – Postojna izberete izvoz Brezovica, na prvem semaforju izberete smer Dobrova (naravnost). Cesta vas vodi skozi Podsmreko, cesti Ljubljana – Dobrova se priključite tik pred Dobrovo, nato nadaljujete kot zgoraj.
  • Avtocesto Ljubljana – Postojna zapustite na Vrhniki, sledite smeri Horjul skozi Vrhniko in Malo Ligojno, v Horjulu zavijete desno proti Ljubljani. Zaklanec je prva vasica na poti iz Horjula proti Ljubljani, Podolnica pa druga.

Če se boste na Koreno odpravili iz Zaklanca ali s prevala na cesti proti Polhovem Gradcu, morate v Zaklancu zaviti z glavne ceste v vas pri kažipotu za Polhov Gradec (pozor: kažipot je »dobro skrit«, vozite počasi in pazljivo). Na preval lahko pridete tudi s polhograjske strani, s ceste Dobrova – Polhov Gradec v Dolenji vasi zavijete levo v dolino Prosce.

Korena iz Podolnice

Pot na Koreno iz Podolnice je najdaljša, a tudi najbolj zanimiva. Avto pustite v vasi (seveda po dogovoru z domačini), nato pa sledite markacijam, ki na koncu vasi z asfaltirane ceste zavijejo na gozdno pot.

Po začetnem hitrem vzponu boste prišli do križišča gozdnih poti, kjer vas kažipoti usmerjajo naravnost (na Koreno), desno (proti Ključu) ali levo (proti sv. Urhu).

Predlagam vam, da si vzamete nekaj minut in se odpravite do odlično ohranjenega in obnovljenega kulturnega spomenika – cerkvice sv. Urha s taborskim obzidjem iz druge polovice 15. stoletja. Obnovljeni so celo leseni deli obzidja, na katere se lahko povzpnete in se tako vživite v občutja tistih, ki so taborsko obzidje uporabljali kot zaščito pred turškimi vdori.

Po ogledu sv. Urha se po gozdni poti vrnete do križišča in po položni poti nadaljujete proti križišču planinske poti s cesto iz Zaklanca proti Polhovemu Gradcu.

Vzpon po grebenu

Planinska pot prečka asfaltirano cesto Zaklanec – Dvor pri Polhovem Gradcu (tudi v tej točki je planinska karta zastarela, saj trdi, da je cesta makadamska) prav na prevalu iz doline Horjulščice v dolino Gradaščice. Na tem mestu je tudi manjše parkirišče, na katerem lahko brez skrbi pustite avto, če se boste odločili za nekoliko krajšo varianto vzpona na Koreno.

S tega mesta se lahko na Koreno povzpnete po dveh poteh:

  • Strma pot po grebenu – ta je opisana v nadaljevanju.
  • Nekoliko bolj položna pot mimo kmečkega turizma, ki pa je v celoti asfaltirana (še ena napaka na karti) in tako primerna le za lenobne nedeljske izlete – pa še v tem primeru bi jo odsvetoval, saj je zaradi dveh kmetij odprtih vrat na Koreni ta cesta čez vikende precej prometna.

Že takoj na začetku strme poti vas pričaka manjša tabla, ki vas opozarja na nevarnosti, ki vas čakajo ob poti. Ker se v zadnjem času širijo govorice o prisotnosti medvedov v teh hribih, sem tablo v začetku jemal precej resno, dokler se ji nisem približal in ob omembi medvedov in hribovcev v istem stavku dojel njenega pravega namena

Pot se začenja zložno vzpenjati in zavija v levo mimo travnikov in njiv, ko pa doseže greben, se začne pravi vzpon, precej bolj strm kot je tisti na sosednjo Polhograjsko goro.

Pot poteka neposredno navzgor po skalnatem grebenu, brez ključev, stopnic ali podobnih »pripomočkov za mehkužneže« - odlično za pridobivanje kondicije, tetive v gležnjih pa seveda trpijo. V vlažnem vremenu bodite še posebej previdni, zdrs ali padec bi bila hudo neprijetna.

V dvajsetih minutah se po grebenu dvignete za dobrih dvesto metrov in pridete na prve travnike, od koder se odpre pogled proti Horjulu, Ljubljanski kotlini in bližnjemu Zaklancu in cerkvici sv. Urha, okoli katere pozorno oko še opazi taborsko obzidje. Pot postane nekoliko bolj položna in se preko travnikov vzpenja do prve gruče hiš na poti (Slevica), tik pred katero se združi s potjo, ki na Koreno vodi iz Zaklanca.

Po vrhovih do Korene

Ko ste po poti iz Podolnice ali Zaklanca prišli do prvih hiš (Slevica), je vzpona praktično konec – ste na nadmorski višini 700m in do cilja vas čaka le še položna pot. Takoj ko pridete med hiše, pa vas čaka tudi prva dilema – markacije vas usmerjajo tako levo kot desno, brez kakršnekoli razlage. Pot po levi strani bo bližja, vodi vas skozi naselje, nato mimo kozolca, potem pa markacij kar naenkrat ni več.

Malce orientacijskih spretnosti in pogled na karto zadoščata da se boste pravilno odločili za pot, ki vodi navzgor do zadnje hiše ter mimo nje proti Koreni. Na tej točki vas čaka tudi lep razgled na Polhograjske dolomite in hiše, ki ste jih ravnokar pustili za seboj.

Nekaj minut hoje vas pripelje do asfaltne ceste. Če se boste ozrli nazaj, boste ugotovili, da planinske oznake trdijo, da ste hodili po »bližnjici proti Zaklancu«. Zanimivo je, da so markacije v smeri Korena – Zaklanec/Podolnica/Ključ zelo pogoste, medtem ko jih v obratni smeri (po kateri ste prišli) praktično ni.

Od priključka na asfaltno cesto vas do cerkve sv. Mohorja in Fortunata loči le še nekaj sto metrov. Po zadnjem vzponu do cerkve in sosednjega razglednega vrha se na vrhu odpočijte (razen v vetrovnem vremenu – mene je z vrha skoraj odpihnilo) in uživajte v razgledu. Med vikendom se lahko pred povratkom okrepčate v kmečkem turizmu tik pod cerkvijo, nato pa se po ogledu zemljevida odločite za povratek po isti poti ali za eno od krožnih poti.

Razgled na vrhu

Razgled na vrhu

Korena iz Zaklanca

Pot na Koreno iz Zaklanca se začne ob cesti proti Polhovemu Gradcu na koncu vasi. Na tem mestu je tudi manjše parkirišče, na katerem lahko pustite avto in se odpravite v hrib.

Kmalu po začetku vzpona pridete na asfaltno cesto, ki ji mimo znamenja sledite do zaselka Pečovje, kjer je asfalta konec, pot pa se nadaljuje po gozdni poti proti Koreni – najprej preko travnikov, nato pa spet skozi gozd.

Na dobri polovici vzpona boste spet prišli na strme travnike pod Koreno, pot pa vas preko travnikov popelje naravnost navzgor do križišča s potjo iz Podolnice in do prvih hiš (zaselek Slevica).

Krožne poti

Obilica poti na Koreno vam nudi precej možnosti krožnih poti, na primer:

  • Avto pustite na prevalu ceste proti Polhovem Gradcu, po grebenu se odpravite na Koreno. Vrnete se v Zaklanec, sredi Zaklanca zavijete levo in preko polj pridete na asfaltno cesto, ki iz Zaklanca vodi do sv. Urha (ta ni vrisana niti na planinski karti niti na zemljevidu na Koreni). Od sv. Urha se po planinski poti vrnete do prevala.
  • Avto pustite v Podolnici, ogledate si sv. Urha, nato se po grebenu povzpnete na Koreno, vrnete se v Zaklanec in nato po glavni cesti v Podolnico.
  • Avto pustite v Zaklancu, se povzpnete na Koreno, vrnete se po grebenu in nato od prevala po asfaltni cesti nazaj do parkirišča kjer ste pustili avto. Zadnji del poti lahko tudi nekoliko spremenite – z asfaltne ceste zavijete desno proti Pečovjam in nato po planinski poti do parkirišča kjer vas čaka avto.