Izleti po Sloveniji » Posavsko hribovje » Trojica nad Dobom

Trojica je zaselek okoli razglednega vrha na obronkih Posavskega hribovja z istoimensko cerkvijo sv. Trojice. Izpred cerkve se odpre lep razgled proti severu, na Menino planino, Veliko planino in Kamniške Alpe. Na Trojico vodi cesta iz Doba ter planinske poti iz Ihana ali Dolskega.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Večinoma položna markirana pot, ki občasno teče tudi po asfaltiranih cestah. Okoli Trojice postane planinska pot precej strma, vendar se lahko temu delu izognemo po nemarkirani poti.

Dostop

Na Trojico pridemo iz Ihana, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od Domžal.

Dolžina

Ihan – Trojica: 2 h
povratek: 1.5 h
Skupaj: 3 ure

Višina

Trojica: 530 m

Višinska razlika

Ihan – Trojica: 250 m
Če hodite po markirani poti, boste mimogrede nabrali še 100 m višinske razline.

Čas obiska

Na pot se lahko odpravite v vseh letnih časih, pozimi markirana pot ni zgažena.

Priporočam

Kot vedno, dobra obutev in planinske palice ne bodo odveč, niso pa obvezne.

Karta

Ljubljana in okolica, PZS, 1:50.000

Iz Ihana do Dobovelj

Pot iz Ihana poteka deloma po asfaltu, zato se boste morda odločili, da boste začeli izlet v eni od vasi, mimo katerih pelje pot iz Ihana proti Trojici – v Goričici, Brdu ali celo Dobovljah – najbolj zagreti pa bodo seveda svojega konjička pripeljali vse do spomenika na Oklu. Izlet na Trojico lahko začnete v Ihanu, majhnem kraju blizu avtoceste Ljubljana – Maribor. Avtocesto zapustite na odcepu Domžale, na prvem križišču zavijete v smer Domžal, na naslednjem križišču pa vas že čakajo oznake za Ihan.

Če ste se odločili, da boste prehodili celotno pot, pustite avto pri trgovini v Ihanu, nato pa se odpravite proti jugu in pri kapelici zavijete v smer Brdo. Petsto metrov hoje po asfaltu vas pripelje do Goričice, kjer na križišču zavijete levo v hrib.

Kmalu boste zagledali markacije, ki pa vas bodo pripeljali na dvorišče ene od hiš, zato jih raje ignorirajte in se po asfaltni cesti, ki se kmalu spremeni v makadam, povzpnite do cerkvice sv. Kunigunde, obdane z dobro ohranjenim taborskim obzidjem.

Oglejte si cerkev, nato pa se spustite nazaj po poti, dobrih 50 metrov pod cerkvijo vas komaj vidna markacija usmeri na gozdno pot, ki vodi navzdol ob pobočju hriba, na katerem je cerkev. Tej poti se kmalu pridruži markirana pot iz Krumperka, kmalu za tem pa postanejo markacije bolj pogoste in vas varno pripeljejo do naslednje vasice – Brda.

Po makadamu se mimo prvih kmetij in lepo obnovljene kapelice spustite do križišča na sredi vasi, kjer zavijete levo po asfaltni cesti proti Dobovljam. Markirana pot vodi ves čas po cesti, z malo spretnosti pa se lahko asfaltu enostavno izognete in uporabite eno od poti, ki so speljane vzporedno s cesto. Po krajšem vzponu pridete v zaselek Dobovlje, kjer se na križišču mimo križa odpravite naravnost naprej po makadamu. Le-ta vas v dobrih 15 minutah pripelje mimo vikendov do spomenika na Oklu.

Z Okla do Trojice

Okoli spomenika na Oklu se markacije spet »razigrajo« in kažejo v vse mogoče in nemogoče smeri – kažipota seveda ni nobenega. Pogled na karto in posvetovanje s soncem ali GPSom pove, da bo potrebno po makadamski cesti nadaljevati po klancu mimo zadnje hiše in res se na koncu klanca pojavijo markacije, ki vas usmerijo na planinsko pot.

Po krajšem vzponu boste prišli do naslednjega spomenika naše revolucionarne preteklosti, ga obšli in nadaljevali s potjo ob robu travnika. Naslednja markacija vas postavi še pred težjo dilemo kot tiste na Oklu – markacija je nova in jasno vidna, smer v katero vodi pa je očitno skregana s traso planinske poti, označene na karti. Da je zadeva še zabavnejša, je pot, ki naj bi bila markirana planinska pot (tako karta) pozimi dobro zgažena, markacije pa kažejo v cel sneg. Več kot očitno je, da ste našli še eno lepoto slovenskih zemljevidov – na zemljevidu je kot markirana označena napačna pot.

Na izbiro imate dve možnosti:

• Do Trojice se odpravite po markirani poti, ki se bo najprej spustila dobrih 100 metrov nižje do Žej, nato pa boste lahko to višinsko razliko nadomestili z vzponom po asfaltu.
• Zaupate v svoje orientacijske sposobnosti in se odpravite naprej po nemarkirani poti. Če imate pri roki GPS, bo vaše delo vsaj v začetku izjemno enostavno – pot, po kateri hodite, poteka natanko tam, kjer naj bi tekla markirana pot. Pa tudi brez GPSa ne boste izgubljeni, le poti ob grebenu se držite.

Če imate le malce smisla za orientacijo, bi vam predlagal, da izlet nadaljujete po nemarkirani poti, saj se boste tako izognili neprijetnega vzpona po asfaltu. Na mestu, kjer markacije kažejo v gozd, nadaljujete naravnost proti vzhodu ob robu travnika, na koncu travnika pa vas že čaka pot, ki vas bo pripeljala vse do Trojice.

Ko boste skozi redek gozd že videli cerkev na Trojici, bo čas, da greben, ob katerem ste ves čas hodili, zapustite in se po eni od gozdnih poti odpravite naravnost proti Trojici. Če boste to priložnost zamudili in se znašli pod naseljem vikendov na Trojici, se povzpnite do vikendov, nato pa zavijte levo in se po cesti vrnite do Trojice. Sredi Trojice vas bo pričakal lep kažipot, mimo katerega se povzpnete do cerkve na razglednem vrhu, nato pa začnete počasi razmišljati o vrnitvi v Ihan.

Vrnitev v Ihan

Če ste na Trojico prispeli po nemarkirani poti po grebenu, se za malce spremembe vrnite po planinski poti. Od križišča v sredini Trojice se spustite po asfaltni cesti proti Žejam, v Žejah pa vas kažipot proti Dobovljam usmeri levo na makadamsko cesto. Ta cesta se nekaj časa spušča skoraj vzporedno z asfaltno cesto, že kmalu pa se od nje levo v hrib odcepi planinska pot.

V začetku planinske poti vas čaka kar nekaj strmih vzponov, saj morate premagati dobrih 100 metrov višinske razlike do grebena, po katerem ste hodili prej, proti vrhu pa se pot zravna in preko gozdnih jas pridete do spomenika, pri katerem se je pot razcepila.

Po spustu do Okla se lahko odločite še za eno popestritev izleta – precej zabrisana markacija in puščica na drevesu vas v bližini spomenika usmerita desno navzdol na gozdno pot. Verjetno že veste, kaj vas čaka – markacija, ki vas je prepričala, da ste se začeli spuščati po tej poti, je edina, ki jo boste na celi poti videli.

Gozdna pot je v začetku precej zaraščena, kmalu pa postane hoja po njej enostavnejša. Ker je gozd kar prepreden z različnimi potmi, boste morali malce opazovati teren okoli sebe – upoštevajte, da se morate po grapi med dvema grebenoma spustiti proti Brdu. Še enostavneje bo, če se boste na vsakem križišču, kjer se križata dve gozdni poti, odpravili naravnost naprej, ko se pot razcepi, pa izberete desni krak, ki se mora spuščati navzdol. Ta recept vas zanesljivo pripelje do asfaltne ceste tik nad Brdom. Od tod se po že znani poti vrnete do izhodišča.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.