Izleti po Sloveniji » Slovenska Istra » Slavnik in Grmada » Slavnik iz Markovščine
Po severnih pobočjih Slavnika se lahko povzpnemo na vrh po več markiranih poteh – najkrajša bo pot iz Skadanščine, vasice na južnem robu Matarskega podolja, izlet si lahko malce podaljšamo, če začnemo v Markovščini in tako prečkamo še celotno Matarsko podolje, najdaljšo pot pa bomo opravili, če bomo poleg vrha Slavnika obiskali še Mala vrata.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Markirana pot, strm je le del tik pod vrhom Slavnika.
- Dostop
- Na pot se lahko odpravimo iz Markovščine ali Skadanščine, vasic v Matarskem podolju.
- Dolžina
- Vzponi:
- Višina
- 1028 m
- Višinska razlika
- Markovščina–Slavnik: 470 m
Skadanščina–Slavnik: 450 m - Čas obiska
- Na izlet se lahko odpravimo v vseh letnih časih. Pot od Skadanščine teče večinoma po bukovem gozdu, zato je primerna za poletne vzpone, če začnete v Markovščini, boste v začetku hodili po odprtem kraškem polju, ki se mu v vročih dneh raje izognite. V pomladnih mesecih se na Slavnik raje odpravite po južnih pobočjih, saj boste na njih našli dosti več zanimivih rož.
- Priporočam
- Obutev naj bo čimbolj udobna, še posebej, če se boste odločili za krožno pot mimo Malih vrat, saj vas v tem primeru čaka skoraj 20 kilometrov poti. Planinski čevlji niso obvezni, vendar vam bodo na skalnatih delih poti bolje varovali noge.
- Karta
- Slovenska Istra, Brkini in Kras, 1 : 50.000
Markovščina in Skadanščina
Markovščina je vas na severnem robu Matarskega podolja, ob cesti Kozina–Ilirska Bistrica, Skadanščina pa še nekoliko manjši zaselek na južnem robu podolja. Do njiju boste najlaže prišli skozi Kozino – primorsko avtocesto zapustite pri odcepu Kozina, skozi Kozino sledite smeri Ilirska Bistrica in v nekaj minutah se boste znašli v Hrpeljah, nato pa na cesti proti Ilirski Bistrici, po kateri se boste vozili še približno 10 kilometrov.
Tik pred Markovščino se sredi gozdička desno odcepi ozka asfaltna cesta proti Skadanščini. Če boste sprehod čez Matarsko podolje izpustili, zavijte desno, drugače pa nadaljujte vožnjo – čez nekaj trenutkov boste prišli v Markovščino in takoj na začetku vasi lahko pustite avto na parkirišču pri baru Dimnice.
Slovenska planinska pot prečka Markovščino nekje v sredini vasi, pot pa si lahko še nekoliko skrajšate – sledite kolovozu, ki z glavne ceste zavija desno takoj za prvimi hišami, pozdravite okoliške pse, ki se bodo z veseljem pogovorili z vami, nato pa se začnite spuščati proti dnu Matarskega podolja. Na prvem razcepu se vam bo z leve pridružila markirana pot in markacije vas bodo začele voditi proti Skadanščini.
Po spustu na dno podolja markirana pot zapusti kolovoz, zavije desno na ožjo pot in nas približno 15 minut vodi med kraškimi polji ter se končno pridruži asfaltni cesti, ki pelje v Skadanščino. Ne ustrašite se za svoja kolena – po asfaltu boste hodili le dobrih sto metrov, nato pa vas bodo markacije usmerile desno (pod telefonskim kablom) na ozko planinsko pot, ki se začne vzpenjati po pobočju in vas po nekaj minutah vzpona pripelje do cerkvice sv. Roka v Skadanščini.
Iz Skadanščine na Slavnik
Slovenska planinska pot pri svojem vzponu na Slavnik prečka središče Skadanščine. Če ste se do tod sprehodili iz Markovščine, nadaljujete pot mimo cerkvice sv. Roka in prvih hiš, nato pa se spustite do asfaltne ceste, jo prečkate in nadaljujete po kolovozu, v katerega se spremeni asfalt takoj za zadnjimi hišami v zaselku. Tudi tisti, ki ste sem prišli z avtomobilom, boste hitro opazili markacije sredi vasi.
Markacije vas brž pripeljejo do razcepa dveh kolovozov brez kakršnih koli kažipotov in oznak. Zdrava pamet (in pogled na Slavnik naravnost pred vami) pove, da bi bilo pametno nadaljevati pot po desnem kolovozu.
Če se boste s Slavnika vračali mimo Malih vrat, boste ob spustu rešili tudi uganko levega kolovoza – ta pelje proti Malim vratom.
Kolovoz vas skoraj 20 minut vodi med odprtimi kraškimi polji – ljubitelji Krasa boste v tem delu poti nedvomno uživali, nato pa se začne počasi ožiti in cepiti. Na enem od takšnih razcepov nas markacije pošljejo proti desni. Naslednjih 20 minut je pot še precej položna (morda boste ob njej opazili tudi dobro skrit vodnjak na desni strani), nato pa vas precej bolj strm vzpon pripelje do makadamske ceste, ki se iz Kozine zlagoma vzpenja po pobočjih Slavnika.
Tisti, ki ste se že naveličali strmih vzponov, lahko sledite cesti (v levo) in se po daljši, a precej položni poti počasi povzpnete do vrha, ostali pa se boste verjetno odločili za nadaljevanje vzpona po planinski poti. Zadnjih 150 metrov višinske razlike (približno toliko vas še loči od vrha Slavnika) bo precej strmih, a v zadnjem delu tudi zelo razglednih – po dobri polovici vzpona boste prišli do roba kraških travnikov pod vrhom (tu se začne tudi naravni rezervat), od koder se bo odprl lep razgled proti severu in vzhodu na Nanos, Vremščico in okoliška hribovja. Od roba kraških travnikov do koče pod vrhom je le še dobrih 10 minut vzpona, med katerim lahko (če imate srečo, da ste sem gor prišli ravno v pravem času) občudujete kraško travniško cvetje. Prav na robu teh travnikov boste v aprilu morda našli progasti žafran.
S Slavnika mimo Malih vrat do Skadanščine
Tisti, ki ste se do Slavnika povzpeli iz Skadanščine ali Markovščine, si lahko pot v dolino podaljšate s prijetnim sprehodom mimo Malih vrat – sedla v grebenu, ki se od Slavnika razteza proti jugovzhodu. Z vrha Slavnika do makadamske ceste sledite oznakam za položno pot v Podgorje, nato pa se na prvem razcepu odpravite levo (smer Žabnik), razen če si želite pot še nekoliko podaljšati z ovinkom čez Grižan.
Če boste zgrešili odcep proti Žabniku in nadaljevali pot po širši makadamski cesti, se boste hitro znašli pred lovsko kočo. Za njo poiščite markirano pot, po kateri se odpravite levo nazaj proti Slavniku. No, tudi ta ovinek ni tako brezploden – pred lovsko kočo boste na levi strani našli bogato rastišče različnih rož.
Proti Malim vratom se precej časa polagoma spuščamo po makadamski cesti, po kateri bi se lahko do Slavnika celo pripeljali, nato pa uberemo bližnjico levo skozi gozd, se kmalu vrnemo do ceste, jo prečkamo in se začnemo po pobočjih Čuka spet vzpenjati po ostankih starega kolovoza. Bukov gozd je na tem območju dobesedno prepleten s kolovozi in potmi, zato bodite nekoliko pozorni na markacije, ki jih je zadosti, da se ne boste izgubili.
Po slabe pol ure hoje se naši poti z desne pridruži pot z Grižana, že čez nekaj metrov pa se znajdemo na precej razglednem grebenu, s katerega lahko vidimo Veliko Pleševico, vrh na drugi strani Malih vrat (pogled nanjo takoj pove, zakaj je njeno ime povezano s plešo). Pot se začne precej strmo spuščati proti Malim vratom, v drugem delu čez pogorišče, kjer ostanki delno zgorelih dreves precej otežujejo prehod. Na srečo je ta del poti odlično markiran – markacije vas po komaj opazni poti dobesedno vodijo od drevesa do drevesa.
Spust do Malih vrat prinese kar malce razočaranja, saj je okolica precej zaraščena in zato brez razgleda – poleg kamna, ki označuje preval, boste videli le sosednje hribe na hrvaški strani. Pot nadaljujete levo v gozd (če se seveda ne boste odločili še za vzpon na Veliko Pleševico), kjer boste po daljši hoji po planinski poti prišli do kolovoza in nato makadamske ceste, ki vas bo pripeljala nazaj v Skadanščino.
Še zadnji namig: približno na polovici poti je desno, tik ob poti, globoka kraška jama, na katero vas bo opozoril tudi napis na skalah ob poti.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.