🇬🇧/🇺🇸 Snežnik s Sviščakov

Izleti po Sloveniji » Notranjska » Snežnik s Sviščakov

Osnovni podatki

Zahtevnost

Lahka, odlično označena pot. V drugi polovici je odprta in nekoliko bolj strma, zato se boste poleti precej spotili.

Dostop

Snežnik se skriva v širnih snežniških gozdovih, v njegovo bližino vodijo le makadamske ceste ali gozdne poti. Najlažji dostop jeskozi Ilirsko Bistrico in čez Sviščake.

Dolžina

Sviščaki–Snežnik: 2 uri do 2 uri 30 minut.
Vrnitev po isti poti je nekoliko hitrejša.
Skupaj približno 4 ure hoje.

Višina

1796 m

Višinska razlika

550 m

Čas obiska

Zgodaj poleti boste pod Snežnikom našli obilico čudovitih rož, tudi kranjsko, turško in brstično lilijo. Nekoliko kasneje boste našli planike, gozdovi, po katerih boste hodili, pa so lepi v vsakem vremenu. Vsekakor se lahko z izletom na Snežnik izognete poletni vročini.

Priporočam

Pokrivalo in sončno kremo. Dobra obutev (planinski čevlji) in pohodne palice ne bodo odveč, niso pa nujne potrebne.

Koordinate

Izhodišče: 45.574142,14.401174
Vrh: 45.588478,14.447613

Začetek poti Zemljevid poti

Raziščite pot Prenesi GPX sled

Na Internetu boste o Snežniku našli še precej podatkov; nekatere povezave so zbrane spodaj:

• Snežniško rastlinstvo
• Snežniški gozdovi
• Naravni park Snežnik

Dostop do Sviščakov

Izlet na Snežnik je najlaže začeti s Sviščakov – najviše ležečega mesta, do katerega se še lahko brez posebnih težav pride z osebnim avtomobilom. Najlažji dostop do Sviščakov je skozi Ilirsko Bistrico, kjer v bližini središča mesta zavijete levo (če prihajate iz postojnske smeri), drug dostop (po slabši cesti) pa je skozi Cerknico in mimo gradu Snežnik.

Prijetna presenečenja se začnejo že v Iliriski Bistrici – na cesti proti Sviščakom vas pričaka informativna tabla, na kateri piše, ali sta dom na Sviščakih in dom na Snežniku odprta. Zelo pohvalno, žal pa v Sloveniji zelo redko. Očitno v Ilirski Bistrici vedo, da živijo tudi od planinskega turizma.

Od Ilirske Bistrice je do Sviščakov kakih dvajset kilometrov, od tega skoraj deset kilometrov makadamske ceste. S ceste je polno odcepov (gozdnih poti), ki pa so vsi jasno označeni, tako da se pravzaprav ne morete izgubiti. Še en namig – ker je cesta do Sviščakov "uradna", je zelo lepo opremljena s kilometrskimi oznakami, kar vam ves čas daje zelo jasno vedeti, da ste še vedno na pravi poti.

Že na poti do Sviščakov lahko ob cesti opazujete bogastvo travniških cvetlic; med njimi boste opazili tudi brstično lilijo. Po približno tridesetih minutah vožnje pridete do turističnega središča Sviščaki (1242 m nadmorske višine), v katerem sta poleg planinskega doma tudi smučišče in naselje počitniških hišic. Najbolje je, da tukaj parkirate in se peš odpravite po makadamski cesti proti Snežniku.

Pot proti Snežniku

Po dobrem kilometru makadamske ceste, ki najprej teče ob naselju vikendov, boste prišli do kapelice sv. Gabrijela, kjer planinska pot zavije desno in se dokončno odcepi od ceste. Tisti bolj zagrizeni vozniki boste kljub opozorilom, da vozite po gozdni cesti na lastno odgovornost, verjetno odpeljali do kapelice. Položna planinska pot ves čas teče po prijetni senci v gozdu – idealno za lep sprehod.

Po približno 15 minutah hoje boste spet prišli do ceste (še bolj vztrajni lahko svojega konjička pripeljete do sem), ki jo boste prečkali in nadaljevali po planinski poti proti Snežniku.

Sedaj vas čaka naslednjih 45 minut hoje po gozdu. Pot je spet v glavnem senčna in položna, z nekaj krajšimi klanci. Da vam ne bo dolgčas, začnite opazovati cvetlice – našli boste oblasti repuš, orlice, kresnice, prstaste kukavice, zeleno čmeriko, oman… 

Planinska pot se po rahlem spustu spet sreča s cesto (do tukaj lahko pripeljejo svoje bogastvo najbolj ortodoksni ljubitelji pločevine), in se nadaljuje po slabi, precej strmi makadamski cesti proti vrhu. Pred sabo boste ves čas videli poraščen vrh in razmišljali "joj, še tako daleč je do vrha" … pa se boste motili – vrh, ki ga boste videli, je Mali Snežnik, dobrih 100 metrov nižji od vašega cilja. Sence je tukaj konec, pot poteka med grmovjem, zato pa je veselje ljubiteljev rož toliko večje. Ob poti boste mimogrede opazili še nekaj kukavičevk (pegasto prstasto kukavico, kukovičnik), glavičasti repuš, planinski pelin … , si jih ogledali in nadaljevali proti vrhu.

Vzpon do vrha

Makadamska cesta se konča na začetku Botaničnega rezervata, kjer se nadaljuje planinska pot, v glavnem skalovita in zato malce zahtevnejša. Pot je vsekana v borovo grmičevje in videti je, da se planinci iz Ilirske Bistrice trudijo, da je dobro vzdrževana in lahko prehodna. Pogledi na čudovite rože se ponujajo kar sami od sebe – videli boste turško lilijo, kranjsko lilijo (zlato jabolko), zlate pogačice in gorske glavince.

Proti vrhu postaja pot vse bolj skalnata, travniške rože zamenjajo planinske, med njimi travnolistna vrčica, spomladanski svišč in alpski ranjak. Bolj vztrajni boste našli celo murko, Clusijev svišč in planike.

Napor in znoj, ki ga povzroči pot, sta bogato poplačana, ko pridete na vrh Snežnika (1796 m), od koder se odpre čudovit razgled na okoliške gozdove. Če imate srečo in se odpravite na Snežnik v idealnem vremenu boste lahko na severni strani videli celotne Julijske Alpe, večino Karavank in celotne Kamniške Alpe ter vse višje primorske hribe, od Nanosa in Vremščice do grebena Slavniškega pogorja. Proti jugu se s Snežnika odpira pogled na Učko, Kvarnerski zaliv in otoke v njem (Cres, Krk, Lošinj), v lepem vremenu pa boste opazili za Gorskim Kotarjem še greben Velebita.

Po počitku pri planinskem domu se odpočijte na mehkih travnikih na vrhu Snežnika, nato pa si oglejte še kraško brezno, v katerem boste še v začetku julija našli sneg.

Do Sviščakov se vrnete po isti poti po kateri ste prišli. Predlagam vam, da si vzamete čas in si ob vračanju z vrha Snežnika ogledate še razglede na severno stran (od planinske poti so oddaljeni le nekaj korakov, saj pot teče blizu skalnega grebena), lahko pa se odpravite še na Mali Snežnik (na razcepu pod vrhom Snežnika izberite pot proti Mašunu; ta vodi čez Mali Snežnik).

Zimski vzpon na Snežnik

Zimski vzpon na Snežnik je večinoma nezahteven, le v vetrovnih dneh vas lahko na vrhu pričaka pravi snežni vihar. Cesta do Sviščakov je navadno dobro splužena, od parkirišča na Sviščakih pa boste lahko makadamski cesti sledili le do zadnjih vikendov, kjer se začne gaz. Tu bodite malce bolj previdni, saj gaz ni vedno dobro vidna (nanjo vas opozori rumeno-rdeča puščica).

Pot do vrha Snežnika je skoraj vedno zgažena, zagotovo pa ne boste imeli nobenih težav, če se boste na vrh odpravili nekaj dni po organiziranem vzponu na Snežnik, ki ga Planinsko društvo Snežnik organizira vsako leto sredi marca.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.