Izleti po Sloveniji » Kamniško-Savinjske Alpe » Goli vrh nad Jezerskim
Goli vrh je stožec med Ravensko in Belsko Kočno še v Kamniško-Savinjskih Alpah, a se že spogleduje s Karavankami. Iz gozdnatih pobočij štrli gola konica, s katere je razkošen razgled na vse strani.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Nezahtevna, ne prenaporna in zadovoljivo markirana pot.
- Dostop
- Poleti parkiramo na parkirišču na koncu Ravenske Kočne. Pozimi bo bolje parkirati pri lovskem domu.
- Dolžina
- Ravenska Kočna–Jenkova planina: 1 ura 30 minut
Jenkova planina–Goli vrh: 40 minut
Vrnitev: 2 uri
Skupaj: 4–5 ur - Višina
- 1787 m
- Višinska razlika
- 780 m od parkirišča v Ravenski Kočni
860 m od lovskega doma - Čas obiska
- Kadarkoli. Tudi pozimi nismo imeli težav. Zaradi razgleda pa si je vredno izbrati jasen dan, ko je vidljivost dobra.
- Priporočam
- dobre pohodne čevlje in palice.
- Zemljevid
- Kamniško-Savinjske Alpe, 1 : 50.000
- Avtor
- Opis izleta in fotografije je prispevala Mojca Luštrek.
- Vodniki
- V. Habjan in soavtorji: Kamniško-Savinjske Alpe (439, 440), PZS 2004
P. Ficko: Kamniške in Savinjske Alpe (153, 156), PZS 1993
A. Stritar: Kamniško-Savinjske Alpe (33), Sidarta 2003
Iz Ravenske Kočne na Jenkovo planino
Na koncu Jezerskega pri tabli Drsališče 500 m, Gostišče ob Planšarskem jezeru zavijemo desno po asfaltni cesti po mostu čez Jezernico. Pri gostišču ob jezeru spet zavijemo desno. Parkiramo pri domu Lovske družine Jezersko. Nekoliko naprej stoji ob robu gozda preža, nad njo pa se že vidi vršiček našega cilja.
Napotimo se po cesti, ki je pozimi zelo ledena. Po 10 minutah nas pripelje do turistične kmetije Ancelj (Zgornje Jezersko 151), ki na spletu ponuja poleg sob tudi spanje na senu (upam, da v jasnih nočeh tudi pogled na zvezdnato nebo!), kjer je veliko parkirišče za goste, ob cesti pa »divje« parkira še več takih, ki se jim ne da peš od lovskega doma. Cesta naprej ni splužena.
Po dobri gazi se napotimo po Ravenski Kočni proti prelepim goram. Pot je ločena od travnika z žico, napeto med količki. Čez 10 minut se razcepi: desno k Češki koči, levo k tovorni žičnici in Kranjski koči na Ledinah. Zavijemo levo v pretežno smrekov gozd. Gozdna cesta nas v 10 minutah pripelje na čistino, od koder se vidijo spredaj Češka koča in Ledine, levo nazaj pa Goli vrh (zdaj je že očitno, da smo si izbrali imeniten cilj). Kažipoti vabijo desno na Ledine, k Češki koči in tovorni žičnici, levo pa na Babe in Goli vrh.
Malo naprej izvemo, da je do Jenkove planine uro in četrt hoda, na Goli vrh dve uri, na Veliko Babo pa tri in pol (zahtevna pot). Čez kakih 50 m zavijemo levo proti Golemu vrhu. Tu se naša obveščenost še poveča: Velika Baba se imenuje tudi Koroška Baba, do Jenkove planine pa je zdaj kar poldrugo uro. Začno se markacije. Kmalu za krmiščem se pot začne vzpenjati in se nadaljuje v ravno pravšnjih ključih. V četrt ure prisopihamo do kolovoza, ki se vzpenja od desne proti levi, in zavijemo levo nanj. Po kakih 100 m zavijemo z njega desno v breg. Čez čas še lepše vidimo Kranjsko kočo na Ledinah in Češko kočo.
V četrt ure dosežemo uravnavo, kjer na manjšo jaso priteče položen kolovoz. Od tu zelo lepo, že čisto od blizu, vidimo piramido svojega cilja. Spogleduje se z Malo (2018 m) in Veliko Babo (2127 m). Pot nekaj časa teče bolj po ravnem. V kakih 5 minutah nas pripelje mimo razpela – ličnega domačega izdelka, skrbno podloženega z deščicami, da se drevo ne bi poškodovalo. Čez dobrih 20 minut smo na Jenkovi planini.
Vzpon na razgledni vrh
Kažipota na Jenkovi planini kažeta v desno na Veliko Babo (zahtevna pot, 2.15) in v levo na Goli vrh (0.45). Ob našem obisku na Babo ni bilo gazi. Če se ozremo, lepo vidimo Grintovec (2558 m) in Jezersko Kočno (2540 m). Kak streljaj za mejnim kamnom je na avstrijski strani lična hiška, a ker nam poti tja čez ni nihče uhodil in je bilo snega več kot preveč, smo kar lepo pozabili na zanko okoli Golega vrha, narisano na zemljevidu – v obe smeri smo šli po isti poti. Pot se nadaljuje malo po gozdu, malo po njegovem robu. Ko je konec planine, se začne strmina in ni ključev, ki bi jo blažili. Čeprav nas je pričakalo snega do vrha pohodnih palic, je bila gaz dobro utrjena. Čez 20 minut se začne gozd redčiti. Lepo se vidijo Ledine, kmalu nato pa zagledamo še Češko kočo. Po 10 minutah zagrizemo v zadnjo strmino pod vrhom, pridemo na čistino in v 5 minutah na vrh.
Zgoraj je skrinjica z vpisno knjigo, krog in krog pa prelepi razgledi na Malo in Veliko Babo, Rinke, Skuto, Dolgi hrbet, Grintovec, Jezersko Kočno, Storžič, Stegovnik in Triglav nad njim, dolgi hrbet Košute, Virnikov Grintovec ... To razkošje smo si delili z dvema mladeničema in njunim psom. V dolini jima ne bi pripisala niti Šmarne gore (kako hitro narobe presodimo!), iz njune pripovedi pa je bilo očitno, da jima je bil Goli vrh bolj ko ne le za vajo. Hvala za prijazne in zanimive napotke in razlage, fanta!
Vrnemo se po isti poti. Ko se bližamo Ravenski Kočni, moramo paziti, da na razcepu zavijemo levo, na pot mimo Anclja. Klanec pod njim je bil ob našem obisku tako poledenel, da smo lahko opazovali kar nekaj neuspešnih poskusov bolj ali manj vztrajnih voznikov, da bi se pripeljali do kmetije. Čeprav je bilo treba do avtomobila napraviti nekaj več korakov, smo bili zadovoljni z jutranjo odločitvijo za parkiranje pri lovskem domu. In seveda še bolj z izbiro cilja. Toplo priporočam.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.