Izleti po Sloveniji » Primorska » Kojca iz Jesenice
Ste se že kdaj vprašali, zakaj se vasici, v kateri se je rodil France Bevk, reče Zakojca? Zelo enostavno – zato, ker leži za Kojco, bližnjo sosedo dosti bolj znanega Porezna. Kojca je nasploh malo znana gora – omenja jo le Andrej Stritar v svoji knjigi »Z otroki v gore« - a povsem neupravičeno, razgled z nje se lahko mirno primerja z razgledom z bolj znanih vrhov. Na Kojco vodi vrsta lepo označenih markiranih poti (večina od njih na zemljevidu sploh ni vrisana), mi pa se bomo nanjo povzpeli iz Jesenice, majhne vasice na vzhodnem pobočju Kojce.
Osnovni podatki
- Zahtevnost
- Odlično označena, precej strma pot.
- Dostop
- Na Kojco se bomo povzpeli iz Jesenice, vasice na vzhodnih pobočjih Kojce.
- Dolžina
- Jesenica – preval Vrh Ravni: 30 min
Vrh Ravni – Kojca: 1 h 15 min
Vrnitev: 40 minut do prevala, še 20 minut do Jesenice
Skupaj: 3 ure - Višina
- 1303 m
- Višinska razlika
- Iz Jesenice: 600 m
S prevala Vrh ravni: 480 m - Čas obiska
- Na izlet se lahko odpravite v vseh letnih časih, najlepše bo konec maja, ko na vrhu zacveto perunike.
- Priporočam
- Pot je mestoma strma in po dežju precej blatna – planinska obutev in palice so skoraj obvezne.
- Karta
- Škofjeloško in cerkljansko hribovje, 1:50.000
Začetek poti
Na Kojco se bomo odpravili iz Jesenice, majhne vasice nad Cerknim. Do Jesenice vas pripelje cesta iz centra Cerknega (za opis možnih dostopov do Cerknega si oglejte stran Kako v Cerkno):
- Če ste se v Cerkno pripeljali preko prevala Kladje, se po obvoznici zapeljite mimo Cerknega ter malo pred cerkvijo zavijte nazaj proti centru. Če ste v Cerkno prišli iz doline Idrijce, vozite stalno naravnost.
- Sredi Cerknega boste naleteli na manjši semafor, ki navadno samo utripa. Takoj za semaforjem zavijete levo (kažipot Ravne/Zakojca).
- Tik za križiščem lahko zavijete levo na zelo ozko cesto proti Zakrižu. Cesta se hitro dvigne nad Cerkno ter vas po strmem klancu pripelje v Zakriž. Sredi vasi zavijte levo, nekaj metrov kasneje pa vas lesen kažipot (Zakojca) usmeri desno na cesto, ki vas pripelje do širše ceste iz Cerknega.
- Če ne ljubite vožnje po ozkih cestah, nadaljujte v Ceknem vožnjo po širši cesti (smer Zakojca). Cesta se polagoma dviguje po dolini skozi vasi nad Cerknim in vas prav tako pripelje nad Zakriž. Še namig – na vseh križiščih zavijajte levo.
- Po širši cesti, ki vodi nad Zakrižem, nadaljujete pot do razcepa Vrh Križa, kjer zavijete desno (kažipot Jesenica). Cesta se začne zlagoma spuščati in vas po nekaj kilometrih pripelje do Jesenice.
Pot na Kojco lahko začnete sredi vasi (priporočam) – z avtom se zapeljete v vas, sredi vasi vas pričaka kažipot in prve markacije, avto pa lahko pustite na parkirišču ob spomeniku (le nekaj metrov od začetka markirane poti). Markirana pot vas bo skozi vas popeljala do prevala Vrh Ravni, kjer se začne pravi vzpon.
Vzpon na Kojco si lahko malce skrajšate in se z avtom dvignete nad Jesenico – na začetku vasi zavijete desno na asfaltno cesto (kažipot: Kojca/Porezen). Asfalta je kmalu konec, na naslednjem razcepu zavijete levo (spet smer Porezen). Avto lahko pustite na enem od parkirišč ob cesti, lahko pa se z njim zapeljete vse do prevala, kjer boste prav tako imeli dosti prostora za parkiranje.
Če se boste odločili, da boste avto pustili na začetku gozdne ceste proti prevalu, vas bo v začetku čakal precej strm vzpon, ki pa ga je kmalu konec in po prijetni gozdni cesti se boste v manj kot pol ure sprehodili do prevala, kjer se z desne pridruži pešpot iz Jesenice.
Vzpon na Kojco
Na prevalu Vrh Ravni se sreča množica cest, kolovozov in poti – z Jesenice lahko na preval pridemo po gozdni cesti ali po kolovozu, levo vodi pešpot na Kojco in kolovoz proti kmetiji Čemažar, naravnost naprej cesta proti Zakojci, desno pa pot na Porezen. Pešpot na Kojco je lepo označena in jo je nemogoče zgrešiti – oznaka na drevesu in markacije so dobro vidne s prevala.
Pot, ki je v začetku precej blatna, se že takoj začne strmo vzpenjati po pobočju Kojce. Večinoma vodi pot po bukovem gozdu – v poletnih mesecih prav dosti rož ne boste videli – kljub temu pa pazljiv pogled na sosednje travnike nakazuje bogastvo, ki nas čaka na vrhu Kojce – že po nekaj metrih vzpona se na desni zableščijo prve zlate pogačice, osamljene perunike pa rastejo kar ob poti.
Kmalu po začetku vzpona se planinska pot odcepi v levo (odcep je sicer dobro označen, malce pozornosti pa vseeno ne bo škodilo) in se začne precej strmo vzpenjati po bukovem gozdu. Še deset minut vzpona nas pripelje na manjšo gozdno jaso, kjer nas kažipot opozori da lahko izlet na Kojco popestrimo tudi s sprehodom do Divjega roba.
Ob povratku bodite na tej jasi malce previdni – bolj očitna pot vodi v levo (markirana pot naravnost navzdol), prva markacija pa je precej nižje na poti in zato slabše vidna.
Le nekaj metrov vzpona nas z gozdne jase pripelje na Lipje, kjer se naši poti pridruži markirana pot iz Orehka. Na Lipju nas pričakajo klopce in mize – ker smo na polovici poti, je to idealno mesto za krajši postanek pred zadnjimi strminami. Med počitkom lahko uživamo v lepem razgled proti severu, le 100 metrov pa je oddaljena razgledna točka, kjer se odpre razgled proti jugu. Bolj radovedni se lahko odpravijo še do Hudičevega roba, na tablah pa si lahko preberete tudi legende o nastanku Divjega roba in Hudičevega roba.
Nad Lipjem se začne pot res strmo vzpenjati – verjetno vam vse pove dejstvo, da se v 600 metrih zračne razdalje dvignemo za dobrih 250 metrov – vse do mesta, kjer se nam pridruži markirana pot iz Zakojce.
Kojca
Po priključku poti iz Zakojce postane pot naenkrat zelo položna ter vodi vzporedno s pobočjem na prve travnike, kjer boste v juniju poleg pogačic, čmerik in kukavic opazili tudi rožnate cvetove gadnjaka. Na koncu travnika je lenarjenja nepreklicno konec – pot se začne spet strmo vzpenjati, tokrat po travnatem bregu naravnost proti vrhu. Tik pred vrhom se pobočje zravna, znajdemo se na širokem, položnem travniku pod vrhom Kojce. Travniki so očitno precej močvirni, na kar kaže tudi prisotnost sibirske perunike, ki uspeva le v bolj vlažnih tleh.
Do »uradnega« vrha Kojce ni več daleč – položna pot vodi preko travnikov do spomenika, ob katerem utrujene popotnike čaka klopca, s katere lahko uživate v razgledu na bohinjske gore in Porezen, ki se dvigujejo severno in vzhodno od Kojce, ter na vrhove Cerkljanskega in Idrijskega hribovja na jugu in zahodu.
S Kojce se lahko v Jesenico vrnete po poti, po kateri ste se povzpeli, lahko pa uberete tudi eno od krožnih poti:
- Začnete se spuščati po poti, po kateri ste se povzpeli, nato pa nadaljujete s spustom v Zakojco, kjer lahko obiščete turistično kmetijo Pri Flandru in Bevkovo domačijo. Iz Zakojce se nato po položni markirani poti odpravite do prevala Vrh Ravni (slabih 100 metrov vzpona), od koder se spustite do izhodišča.
- Spustite se do Lipja in nadaljujete s spustom proti Orehku. Do izhodišča se vrnete po asfaltni cesti.
Če se boste odločili za to pot, vam predlagam, da avto pustite na parkirišču sredi Jesenice.
- Po markirani poti proti Reki bi se lahko spustili do zaselka Nemci, od tam pa po asfaltni cesti proti Jesenici. Ta pot naj bi dlje časa potekala po travnikih in bila tako primerna predvsem za ljubitelje travniškega cvetja. Na žalost razen kažipota proti Reki na vrhu Kojce te poti nisem našel.
Divji rob
Divji rob je strma pečina na vzhodnem robu Kojce, pod katero je narava izdolbla kraško jamo (legende govorijo, da je celotna Kojca votla), v kateri naj bi v starih časih prebival divji mož.
Do Divjega roba, s katerega se odpre čudovit razgled na Porezen in Jesenico, se povzpnete po nekaj sto metrov dolgi nemarkirani poti, ki se od markirane poti s prevala Vrh Ravni na Kojco odcepi na gozdni jasi nekaj metrov pod Lipjem. Na odcep vas opozori kažipot, od tam naprej pa boste morali pot iskati sami, saj ni označena.
Od odcepa se začne pot rahlo spuščati in teče po desni strani prve skupine skal, nato se spusti levo mimo večje skalne gmote, ter vas pripelje do zaraščenega skalnatega roba. Povzpnite po poti, ki vodi na levo stran skalnega roba, pripeljala vas bo naravnost na skalo na vrhu Divjega roba.
Zemljevid poti
Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.