🇬🇧/🇺🇸 Kamniško-Savinjske Alpe

Do sončnega zaselka pod strminami Krvavca se lahko povzpnemo po markiranih poteh s Klemenčevega ali iz Šenturške gore, lahko pa ga izkoristimo tudi kot izhodišče za vzpon na Krvavec.

Baba je ne posebno znamenit vrh sredi trikotnika Potoče–Spodnja Kokra–Javorov vrh, za katerega morda izveste, če se povzpnete k bolj znanemu Domu Čemšenik. Čeprav pot na Babo ni markirana, je lepa in dobro vzdrževana, zaiti tako rekoč ni mogoče, vrh pa ponuja prelepe razglede.

Češka koča je verjetno najbolj priljubljen cilj nad Jezerskim. Odkar so uredili parkirišče skoraj kilometer pred tovorno žičnico se do nje najraje odpravimo čez Štularjevo planino.

Čreta pri Kokarjah je vrh v grebenu, ki povezuje Dobroveljsko planoto z Menino planino in tako ločuje Vransko od Zgornje Savinjske doline.

Goli vrh je najvišji vrh jugovzhodnega dela vršne planote Menine, imenovanega Šavnice (tudi Ščavnice). Ta lepi, opazni vrh je zelo razgleden in prav vabi k sebi, pa vendar ni posebno obiskan. Če nimate radi gneče, vam bo gotovo všeč.

Goli vrh je stožec med Ravensko in Belsko Kočno še v Kamniško-Savinjskih Alpah, a se že spogleduje s Karavankami. Iz gozdnatih pobočij štrli gola konica, s katere je razkošen razgled na vse strani.

Grintovec je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Domači pastirji in naravoslovci so ga osvojili že v 18. stoletju, saj je dostop z juga od Cojzove koče čez Streho nezahteven. S severa pa vodita nanj zahtevni zavarovani Frischaufova pot čez Mlinarsko sedlo in Špremova pot čez Dolško škrbino.

Izlet iz Logarske doline na Okrešelj je idealen za vse, ki bi radi brez prevelikih naporov okusili lepote slovenskih alp.

Z Jenkove planine na mejnem grebenu med Slovenijo in Avstrijo se odpre lep pogled na vrhove okoli Ravenske Kočne.

Kalški greben je najvišji vrh v grebenu, ki se južno od Kokrskega sedla odcepi od glavnega grebena Kamniških Alp.

Nad Stahovico se v predgorju Kamniških Alp dviga strm Kamniški vrh, enostavno dostopen po razglednih južnih travnatih pobočjih.

Kamniško sedlo (včasih je bilo bolj razširjeno ime Jermanova vrata) je zagotovo ena najbolj priljubljenih izletniških točk v Kamniških Alpah.

Planina Klemenča jama, imenovana tudi Spodnja jama (Zgornja jama je više pod Ojstrico) ali Klemenškova planina leži pod severno steno Ojstrice. Do nje lahko pridete po več markiranih poteh iz Logarske doline.

Čeprav je Konj tako v starem kot v novem vodniku po Kamniško-Savinjskih Alpah omenjen le kot vmesna postaja na poti h Kocbekovemu domu na Korošici, je tudi sam zase prav lep cilj.

Kranjska reber ali Vrh Kašne planine (tako zemljevid) je izrazita kopasta gora v vzhodnem predgorju Grintovcev.

Če vas ne moti pogled na sedežnice, si lahko po smučiščih Krvavca in Zvoha privoščite prijeten nekajurni družinski izlet.

Plesnikova planina je redko obiskana planina na vzhodnih pobočjih Logarske doline.

Poleti, ko vas na Veliko planino pripelje vzpenjača, lahko uživate njene travnike in gozdičke med krajšim družinskim izletom.

Z najvišjega vrha vzhodnih Savinjskih Alp vas v lepem vremenu poleg čudovitega razgleda čaka tudi nenavaden pogled na Julijske Alpe in Karavanke.

Če vam je izlet na vrh Raduhe od Koče na Loki prekratek, če bi si za Raduho radi vzeli ves dan ali če si lahko zanjo privoščite celo dva dni in nekje pod njo ali na njej tudi prespite, se odločite za daljšo različico iz doline.

Najenostavnejši vzpon na Raduho teče po markiranih poteh s planine Loka. Po dobro vzdrževanih gozdnih cestah se lahko dvignemo precej visoko, skoraj do koče na Loki, in tako namesto vzpona po bukovih gozdovih uživamo v sprehodu po redkem iglastem gozdu in visokogorskih travnikih.

Strélovec je zadnji pomembnejši vrh v grebenu Ojstrica–Krofička–Robanov kot.

Ko bo Ljubljansko kotlino spet ovijala megla, se splača ogledati megleno morje z vrha - na primer s sv. Jakoba nad Preddvorom.

Pozno-gotska cerkvica na obronkih Velike planine nad Kamnikom je idealen cilj za nedeljski izlet

Sveti Jošt je priljubljen izletniški cilj na južnem pobočju Šentjoškega vrha (1077 m), najvišjega vrha Dobrovelj.

Vzpon do svetega Jošta s prevala Lipa je prijeten družinski izlet.

Ko se vam bo sv. Jošt priljubil, poskusite še daljšo različico vzpona z Vranskega.

Na travnike Velike planine se lahko povzpnete v vseh letnih časih. Pomladi vas bo čakalo prvo gorsko cvetje, poleti cvetoči travniki, pozimi pa snežna idila.

Vzpon na Veliko planino z Volovjeka je krajši od dolgih “kondicijskih” vzponov iz doline in ravno prav dolg za prijeten dopoldanski izlet.

Veliki Rogatec je najvišji vrh v grebenu med dolino Drete in Podvolovjekom.

Vratca so izrazit stolp nad Češko kočo do katerega vodi zanimiv vzpon ob jeklenicah.

Kakor je Toplar v grebenu Košute s svojimi 2000 metri najnižji slovenski dvatisočak, je Vrh Korena zagotovo najvišji skoraj dvatisočak, namerili so mu namreč natančno 1999 metrov nadmorske višine.