🇬🇧/🇺🇸 Kucelj iz Predmeje

Izleti po Sloveniji » Vipavska dolina » Kucelj na Čavnu » Kucelj iz Predmeje

Vzpon na Kucelj iz Predmeje je prijeten, ne pretežak izlet, ki v začetku teče po senčnem bukovem gozdu, od Doma na Čavnu pa pretežno po cvetočih kraških travnikih. Izlet lahko še skrajšate če se z avtomobilom odpeljete do Doma na Čavnu (koča A. Bavčerja), od koder je do Kuclja le še 40 minut prijetnega sprehoda.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Odlično označena pot. Del od Predmeje do Doma na Čavnu je občasno precej strm, od Čavna do Kuclja vodi razgibana, a ne prestrma pot.

Dostop

Na Kucelj se bomo povzpeli iz Predmeje, vasice severozahodno od Ajdovščine.

Dolžina posameznih odsekov

Predmeja–Dom na Čavnu: 1 ura
Dom na Čavnu–Kucelj: 40 minut
Kucelj–Dom na Čavnu: 40 minut
Dom na Čavnu – Predmeja: 40 minut

Skupna dolžina

Predmeja–Dom na Čavnu–Predmeja: 2 uri
Predmeja–Kucelj–Predmeja: 3,5 - 4 ure
Dom na Čavnu–Kucelj–Dom na Čavnu: 1,5 ure

Višina

Dom na Čavnu: 1242 m
Kucelj: 1237 m

Višinska razlika

Predmeja–Dom na Čavnu: 370 m
Dom na Čavnu–Kucelj: 200 m (100 m spusta in vzpona v vsako smer)

Čas obiska

Na Kucelj se lahko povzpnete v vseh letnih časih, tudi sredi poletja, saj teče pot večinoma po senčnem gozdu, vsekakor pa se splača odpraviti na Kucelj spomladi ali poleti, ko cvetijo travniške rože. V lepem in jasnem vremenu boste imeli z vrha Kuclja odličen razgled.

Priporočam

Na pot se sicer lahko odpravite v športnih copatih (še posebej, če boste začeli pri Domu na Čavnu), dobra obutev in planinske palice pa vseeno ne bodo odveč.

Karta

Goriška, 1:50.000

Vzpon iz Predmeje

Pot na Čaven bomo začeli na koncu Predmeje, hribovske vasice ob robu Trnovskega gozda, severo-zahodno od Ajdovščine. Do Predmeje se lahko pripeljete s Cola skozi Kovk in Otlico, ali pa se povzpnete po strmi cesti iz Vipavske doline.

Če se boste odločili za vzpon iz Vipavske doline, bo najbolje, da zapustite avtocesto na izvozu Ajdovščina, nato na prvem križišču zavijete levo (smer Gorica), se zapeljete mimo letališča v Ajdovščini in v zaselku Cesta zavijete desno proti Lokavcu in Predmeji. Lepo urejena hribovska cesta postane v zadnjem delu prav pustolovska – kar naenkrat postane ožja, zapeljete se skozi tri krajše predore, na vaši desni pa vas spremlja kamnita ograja, ki vas varuje pred prepadnimi stenami pod vami. Od zadnjega predora do parkirišča pred Predmejo, kjer lahko pustite avto, je le kakšnih 500 metrov.

Če ne prihajate iz primorske smeri, bo verjetno hitreje, če se boste v Predmejo zapeljali skozi Col – najbolj zanimiva bo pot mimo Stare pošte na Hrušici (glej tudi opis izleta na Križno goro nad Podkrajem), na križišču sredi Cola pa izberite smer proti Predmeji, do katere se boste vozili še približno 15 minut po čudoviti pokrajini Gore (skupno ime za vasi Kovk, Otlica in Predmeja). Takoj za Predmejo vas pred razcepom poti proti Ajdovščini in Trnovemu čaka parkirišče.

Gora je pred nedavnim praznovala 400-letnico, kar se pozna tudi na parkirišču, kjer boste pustili avto – okolica je zelo prijetno in okusno urejena, čaka pa vas tudi kažipot, ki vas usmerja proti Čavnu, Ledeni jami ali Golakom. Pot proti Domu na Čavnu se začne tik ob cesti, od koder se planinska pot preko travnika vzpne v gozd.

V začetku se pot s Predmeje proti Domu na Čavnu zlagoma vzpenja skozi mešan gozd, v katerem prevladujejo borovci in smreke, že po 20 minutah vzpona pa Trnovski gozd dokaže, da ni nič slabši kot bistveno višje slovenske gore – kar naenkrat se razgibana pot spremeni v strm vzpon, ki bi ga bili veseli marsikje v slovenskih hribih, apnenčasta tla, posejana s skalami, prijetno uhojena pešpot in iglavci okoli nas pa pričarajo pravo gorsko vzdušje.

Po krajšem vzponu se pot na nekaj metrov približa skalnemu robu Čavna, tako da se nam skozi drevje odpre prvi razgled na Predmejo, ostale vasi na Gori in Nanos v ozadju. Na tem mestu nas domačini spet presenetijo – čaka vas prava lesena miza s klopmi, na katerih se lahko odpočijete pred nadaljevanjem vzpona. Tudi tisti, ki vas pot še ni oznojila, si vzemite čas in posedite na klopi – pogled iz senčnega gozda na s soncem obsijano Goro je enkraten.

Dom na Čavnu

Nekaj metrov nad počivališčem se planinska pot priključi kolovozu (pazite pri povratku), ki prihaja z naše desne. Sprehod po kolovozu traja le kratek čas, saj se kolovoz hitro izgubi v eni od vrtač, ki jih je v Trnovskem gozdu vsaj toliko kot lukenj v švicarskem siru, mi pa nadaljujemo s hojo po ozki poti, ki se vije med zanimivo oblikovanimi in izbrazdanimi skalami.

Razgibana pot med skalami nas po nekaj minutah hoje pripelje do zadnjega strmega vzpona. Pobočje na tem mestu sicer ni zelo strmo (vsaj če ga primerjamo z nekaterimi drugimi pobočji), je pa zato pot speljana naravnost navzgor, brez okljuk, ki bi nam olajšale vzpon. V približno desetih minutah boste premagali tudi to oviro in prišli na makadamsko cesto, ki pelje do Doma na Čavnu.

Ko sem pred odhodom na pot gledal zemljevid Goriške, sem bil prepričan, da je asfaltirana cesta sredi gozda (glej zemljevid) spet napaka na zemljevidu, pa sem se zmotil – zares se sredi gozda makadam spremeni v asfaltirano cesto, ki nas po klancu popelje navzgor proti prevalu, kjer se spet spremeni v makadam. Na prevalu je vzpona dokončno konec, dosegli smo nadmorsko višino 1250 metrov in na desni nas čaka nagrada za naš trud – sončen travnik tik nad prepadnimi stenami Čavna, od koder se odpre razgled na vzhodni del Vipavske doline ter hribe okoli nje – Nanos, Hrušico in Trnovski gozd. Bogastvo rož na travniku, kjer ste dobesedno prisiljeni, da hodite po rožah, če si hočete ogledati kakšen bolj oddaljen cvet, pa nakazuje, kaj vas čaka, če se boste odločili in se povzpeli na Kucelj.

Po makadamski cesti boste od razglednega travnika do Doma na Čavnu prehodili še kakšnih 500 metrov. Poleti je dom odprt od srede do nedelje, med počitkom pa morate obvezno poskusiti njihov čaj (baje delajo takšnega samo še na Krnu).

Z Doma na Čavnu se lahko sicer vrnete nazaj proti Predmeji, vendar boste tako zamudili najbolj zanimiv del izleta – vzpon na Kucelj.

Kucelj

Za Domom na Čavnu vas spet pričaka kažipot, ki vas usmerja v štiri smeri, med drugimi tudi proti Kuclju, do katerega boste potrebovali približno 40 minut hoje. Pot se v začetku rahlo spušča preko travnika, zavije v gozd in nas po nekaj metrih pripelje do prvega cvetočega travnika, kjer bodo verjetno tudi tisti, ki jih rože navadno ne zanimajo, malce hitreje zadihali – toliko cvetja na enem mestu nisem videl še skoraj nikjer.

Pot prečka travnik in se skozi gozd začne precej hitro spuščati (ker je višina Kuclja skoraj enaka višini Doma na Čavnu, bomo morali vso višino, ki jo bomo izgubili med spustom, nadomestiti dvakrat – prvič ko se bomo vzpenjali na Kucelj drugič pa ko se bomo vračali) in vas po desetih minutah hoje, med katero boste opazili dva odcepa proti Kamnjam, pripelje na naslednji travnik. Ta je nekoliko bolj močviren, na kar opozarjajo tudi rastline, ki precej zaraščajo pot. Pozorno oko bo sredi tega travnika poleti opazilo modre cvetove precej redke pisane preobjede, ob divje klinčke pa se boste med hojo dobesedno spotikali.

Po prečkanju travnika začnemo plačevati za hiter spust, ki smo ga pustili za seboj – pot se začne najprej zlagoma dvigati, nato pa se planinska pot odcepi levo, naravnost navzgor po strmem pobočju med borovci. Odcep je odlično označen in vas dobesedno bode v oči, a kljub temu malce pozornosti ne bo škodilo – če boste zatopljeni v pogovor (ali lastne misli), se boste odpravili naprej po poti proti Avški gmajni. Kmalu po začetku vzpona nas pričaka slabo označen razcep poti – gremo po desni poti, ki nas kmalu pripelje do vrha vzpona, od koder nas le nekaj deset metrov razgibane poti med borovci pripelje do roba kraškega travnika, od koder se odpre prvi pogled na Kucelj.

Pred nami je še nekaj metrov poti med borovci, skozi katere se moramo dobesedno zriniti, potem pa se kar naenkrat znajdemo na odprtem gorskem travniku, polnem cvetja. Levo od nas se odpira razgled na celotno Vipavsko dolino, sedemdeset metrov nad nami pa nas vabi vrh Kuclja. Zadnji vzpon na Kucelj je spet primerljiv z vzponi višje v gorah, pravo vzdušje pa pričarajo še planike, ki jih boste sredi poletja morda opazili ob poti.

Na vrhu Kuclja boste verjetno v trenutku pozabili na utrujenost – razgled z vrha je naravnost fantastičen. Severno od vas se razprostirajo gosti gozdovi razgibanega Trnovskega gozda, med vrhovi nad Trnovim pa boste opazili vrhove Julijskih alp.

Proti vzhodu leži daleč pod vami Predmeja in ostale vasi na Gori, za njimi se dvigata Hrušica in Nanos, desno od njiju boste ob odlični vidljivosti verjetno opazili Snežnik, Vremščico in Slavnik. Pod vami leži kot na dlani celotna Vipavska dolina, sredi katere se blešči jezero pred Vogrskim, za Vipavsko dolino se dvigajo Črni hribi s Trsteljem, daleč v ozadju pa boste opazili Jadransko morje.

Žal vam celotnega razgleda ne morem pokazati na fotografiji – zaradi požara na Krasu je bila celotna južna stran Vipavske doline zavita v dim.

S Kuclja se proti Predmeji vrnete po poti, po kateri se prišli, lahko pa nadaljujete z raziskovanjem roba Trnovskega gozda in se po brezpotju odpravite naprej preko Vrat do vrha Čavna… to pa je že druga zgodba.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.