Porezen iz Jesenice

Izleti po Sloveniji » Primorska » Porezen iz Jesenice

Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja in eden od treh najvišjih vrhov južnega predgorja Julijskih Alp (druga dva sta Ratitovec in Blegoš), s čudovitim razgledom na Cerkljansko hribovje, Bohinjske gore in Julijske Alpe. Na Porezen vodi množica poti – iz cerkljanske smeri se lahko nanj povzpnemo iz Poč ali Poljan, iz Baške grape vodita poti iz Hude Južne in skozi Zakojco, s severne strani se lahko na nanj povzpnemo iz Petrovega Brda, z vzhodne strani pa vodita poti iz Davč in Novakov.

Večina teh poti je prav nesramno strmih, marsikatera od njih je poleg tega še precej varljiva – ko misliš, da si tik pod vrhom, se za ovinkom odpre razgled na vrh daleč nad teboj. Tako ni čudno, da so bili komentarji, ki sem jih slišal od vsakega, ki se je že kdaj odpravil na Porezen, med seboj zelo podobni – vsi so omenjali strme poti, na katerih zgrizeš lastna kolena.

A kot vemo, se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha – tudi na Porezen se lahko povzpnemo po manj znani, a zato nič manj prijetni, senčni in večinoma položni poti iz Jesenice.

Osnovni podatki

Zahtevnost: Markirana pot, z občasnimi krajšimi strmimi vzponi.
Dostop: Na Porezen se bomo povzpeli iz Jesenice, vasice nad Cerknim.
Dolžina: Jesenica–preval Vrh Ravni: 30 minut
Vrh Ravni–Porezen: 2 uri 30 minut
Vrnitev do Jesenice: 2 uri
Skupaj: 5,5–6 ur
Višina: Porezen: 1630 m
Višinska razlika: Jesenica–Porezen: 930 m
preval Vrh Ravni–Porezen: 800 m
Čas obiska: Pot teče precej časa po senčnem gozdu, zato se lahko nanjo odpravimo tudi v poletni vročini. Priporočljiv pa je seveda izlet v lepem in jasnem vremenu s čistim ozračjem.
Priporočam: Če ste trmasti, se lahko na pot odpravite v športnih copatih, vendar se tako opremljeni na Porezen raje povzpnite mimo koče. Bolj preudarni se bodo verjetno raje odločili za planinske čevlje in palice.
Karta: Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1 : 50.000

Koordinate: Izhodišče: 46.156137,13.944936
Vrh: 46.177165,13.974299

Začetek poti Zemljevid poti

Iz Jesenice do planine Otavnik

Na Porezen se bomo odpravili iz središča Jesenice, vasice nad Cerknim (dostop do Jesenice je opisan v opisu izleta na Kojco). Avto lahko pustimo pri spomeniku sredi vasi ali pa se odpeljemo vse do prevala Vrh Ravni, kjer boste prav tako našli dovolj prostora za parkiranje (in si prihranili slabo uro hoje ter 130 metrov višinske razlike).

Če ste se odločili za daljši vzpon, vas bodo sredi vasi pričakale markacije, ki vas bodo usmerjale po strmi asfaltni cesti skozi vas proti prevalu. Tu in tam so v vasi markacije nekoliko redkeje posejane, a nič hudega – ves čas se morate vzpenjati malce desno od Kojce (hriba, ki ga imate tik pred seboj). Proti koncu vasi se asfaltna cesta spremeni v makadam, ki pri zadnjih hišah postane kolovoz in vas v nekaj minutah pripelje do prevala Vrh Ravni.

Na prevalu vas že čaka kažipot na Porezen in planino Otavnik, ki vas napoti na desni kolovoz. S kolovoza, ki se večinoma položno vzpenja, se tu in tam odcepi stranska pot. Na večini odcepov so markacije dovolj vidne, da ni nikakršnega dvoma, katero pot izbrati, nikoli pa se ne boste zmotili, če se boste odpravili navzgor po širšem (bolje uhojenem) kolovozu.

Pod Ritovščico postaja pot vedno bolj položna. Tu naj bi se z desne priključila markirana pot, vendar boste njene ostanke opazili le z obilno domišljijo (ali nekaj stezosledskega talenta) – jaz sem opazil le zelo stare ostanke ene same markacije. Kolovoz se začne spet nekoliko bolj strmo vzpenjati in nas po nekaj minutah pripelje na spodnje travnike planine Otavnik.

Čez planino Otavnik do Porezna

Že takoj ko boste iz gozda stopili na planino Otavnik, boste opazili manjšo kočo nad seboj – po vzponu do nje se bo izkazalo, da gre za lovsko kočo. Kolovoz, po katerem hodite, najprej vijuga pod kočo, nato pa vas markacije usmerijo v grmovje, naravnost proti koči. Mirno jih ignorirajte in se do koče udobno sprehodite po kolovozu, po katerem nato nadaljujete pot čez travnike.

Preden pot zavije v redkejši gozd, se ustavite in si vzemite nekaj minut časa za razgled po okolici – naravnost pred vami se dviguje Kojca, ki je za zdaj še više od vas, okoli vas pa se razprostirajo travniki planine Otavnik. Junija boste na travnikih ravno nasproti opazili velike rdeče zaplate – če si boste vzeli čas in se sprehodili do njih, boste uživali v pogledu na bogato rastišče rododendrona.

Skozi gozd se začne pot spet nekoliko bolj strmo vzpenjati in po nekaj minutah pripelje na zgornje travnike planine Otavnik. Tudi tukaj se je vredno ustaviti in si onkraj Baške grape ogledati Bohinjske gore okoli Črne prsti. V nadaljevanju se pot položno izogne vrhu Otavnika, ki ostane desno za nami in nas pripelje do ograde, ki označuje konec planine. Tik za ogrado zavijemo ostro desno in se nato ob ogradi sprehodimo do travnikov pod Poreznom. Tu vas čaka klopca, na kateri se lahko v prijetni senci osamelega drevesa odpočijete pred naskokom na Porezen, od katerega vas loči še dobrih 300 metrov višinske razlike.

Pogled na Spodnje Bohinjske gore s planine Otavnik

Pot proti Poreznu se v začetku dviga po travniku pod njim, nato pa doseže skalni rob in se nekaj časa vije pod njim, dokler nas ne pripelje na križišče s potjo, ki vodi na Porezen iz Baške grape.

Na travnikih pod Poreznom in v okolici skalnega roba boste ljubitelji rož v juniju odkrili prava bogastva – okoli vas cvetijo turške lilije, ptičje mleko, glavinci, naprstci in lepljivi lan.

Vzpon na Porezen

Križišče s potjo, ki prihaja na Porezen iz Baške grape, leži na robu planine pod Poreznom (kmetje iz Jesenice in okoliških vasi poleti pasejo živino tako na planini Otavnik kakor tudi tik pod Poreznom). Od te točke se lahko na Porezen povzpnete po dveh poteh:

Pot naravnost na Porezen vodi tik ob skalnem robu, pod katerim ste se vzpenjali.
Pot do koče pod Poreznom (Dom Andreja Žvana - Borisa) vodi najprej čez planine, nato pa se po zaraščenem pobočju precej strmo vzpne do koče.

Vzpon naravnost na Porezen priporočam le tistim z dobro obutvijo – pot je precej strma, zaradi visoke trave je možnost zdrsa precejšnja, nekaj deset metrov visok skalni rob pa je le meter ali dva od vas. V zgornjem delu boste morali na nekaj mestih uporabiti tudi malce plezalnih spretnosti, končno pa boste po strmem vzponu prišli do »vrha Porezna« ... in ugotovili, da je pravi vrh še vedno kakšnih 100 metrov stran od vas in 30 metrov više.

Če se boste odločili za vzpon mimo koče pod Poreznom, se boste najprej soočili s kravami na planini, ki ne kažejo niti najmanjše želje, da bi se vam umaknile, nato pa vas čaka precej strma pot čez pobočja, zaraščena z ruševjem, med katerim se bohotijo cvetovi gorske ločike in konjske grive. Pot vas že kmalu pripelje do koče pod Poreznom, kjer vas zelo verjetno čaka razočaranje – odprta je »občasno ob sobotah in nedeljah«. Glede na to, da sem tudi sredi tedna srečal okoli vrha Porezna precej ljudi, je to prava škoda. Od koče do vrha vas čaka le še kakšnih 200 metrov ne preveč strmega vzpona.

Kakorkoli že, vsi napori in razočaranje bodo pozabljeni, ko boste prišli na vrh Porezna, od koder se odpre čudovit razgled – kot na dlani leži pod vami Cerkno z okoliškimi hribi, desno od njega se dviguje Otavnik, za njim Kojca (ki je sedaj že globoko spodaj), desno od Kojce leži Baška grapa, v kateri boste morda opazili železnico (če boste vztrajali dlje časa, pa tudi kakšen vlak), proti severozahodu se dvigujejo Bohinjske gore, za njimi pa Julijske Alpe. Vzhodno ob Bohinjskih gora boste morda opazili Soriško planino, za njo Ratitovec, vzhodno od vas pa Škofjeloško hribovje z Blegošem.

Pogled na sever -- v ospredju Spodnje Bohinjske gore

V dolino se vrnete po poti, po kateri ste se povzpeli, če ste se odločili za vzpon naravnost na Porezen, pa vsekakor obiščite še kočo pod njim – na poti do koče rasteta rododendron in grozdasti kamnokreč, v njeni okolici pa boste našli okrinkani bodak.