🇬🇧/🇺🇸 Jamnik in Vodiška planina nad Kropo

Izleti po Sloveniji » Gorenjska » Jamnik in Vodiška planina nad Kropo

Kropa je zanimiv gorenjski trg, stisnjen v ozko dolino med obronke Jelovice, ki jo na koncu zapira visoka stena Zidanih skal. V Kropo se navadno odpravimo takrat, ko si zaželimo kvalitetnih kovaških izdelkov, po katerih je Kropa znana že stoletja. Izlet v Kropo pa lahko združimo tudi z vzponom na enega od okoliških pobočij – od enournega sprehoda na Jamnik do peturne krožne poti po pobočjih okoli Krope. Za nameček si lahko v eni od kroparskih gostiln privoščimo še odlično domačo hrano (v gostilni Pr Kovač sem bil zelo zadovoljen), pred odhodom iz Krope pa si je skoraj obvezno ogledati še lepo urejen kovaški muzej.

Množica markiranih in nemarkiranih poti v okolici Krope vam omogoča, da si izberete izlet, ki ustreza vašim željam in kondiciji:

• Kropa – Jamnik – Kropa (2 uri, 300 m)
• Kropa – Vodiška planina (Vodice) – Kropa (3 ure, 580 m)
• Jamnik – Vodice – Jamnik (3,5 – 4 ure, 470m ob vzponu, 200 m ob povratku)
• Kropa – Jamnik – Vodice – Kropa (4 – 5 ur, 770 m)

Ostali podatki

Zahtevnost

Vse poti, ki se začnejo v Kropi, so v začetku precej strme. Pot iz središča Krope na Jamnik ni markirana, ostale poti so sicer markirane, vendar so markacije občasno za moj okus precej redke.

Dostop

V Kropo, ki je od gorenjske avtoceste oddaljena približno 15 kilometrov, pridemo preko Podbrezja in Podnarta.

Dolžina

Kropa – Jamnik: 1 h
Jamnik – Vodice: 2 h
Vodice – Jamnik: 1,5 h
Vodice – Kropa: 1 h
Kropa – Vodice: 1,5 h

Višina

Jamnik: 830 m
Dom na Vodicah: 1108 m
Črni vrh (na poti Jamnik – Vodice): 1307 m

Čas obiska

Če niste zmagali na šolskem orientacijskem pohodu se na pot ne odpravljajte takrat, ko je Jelovica zasnežena – še poleti boste imeli na nekaterih mestih precej dela z iskanjem poti. Pot teče večinoma po gozdu in je tako idealna za beg pred poletno vročino.

Priporočam

Planinska obutev je skoraj obvezna zaradi velike količine bukovega listja na strmih pobočjih. Palice vsekakor ne bodo škodile.

Karta

Gorenjska, izletniška karta, 1:50.000

Največ podatkov o Kropi boste na Internetu dobili na straneh Turističnega društva Kropa, oglejte pa si tudi Virtualno panoramo Krope in virtualni vodnik po kovaškem muzeju.

Dostop

Pot začnete v središču Krope, železarskega kraja, stisnjenega v ozko dolino pod strmimi pobočji Jelovice. Najenostavnejši dostop v Kropo je po dolini, v kateri Kropa leži – gorenjsko avtocesto zapustite v bližini izvoza Ljubelj, nato pa skozi Podbrezje in Podnart sledite oznakam za Kropo.

V Kropo pa se lahko pripeljete tudi iz Dražgoš preko Jamnika – skozi Škofjo Loko se odpravite proti Železnikom, nato pa v Železnikih sledite smeri Dražgoše. Po serpentinah se boste mimo Rudnega povzpeli v Dražgoše, nato pa vas bo cesta pod robom Jelovice pripeljala do Jamnika od koder se nato spusti v Kropo.

Parkiranje v Kropi kljub njenemu »slovesu« (če si upate, vprašajte domačine, kako so včasih obračali konjske vprege) sploh ni problem – sredi starega trškega jedra (ki si ga je vsekakor vredno ogledati), tik pred mostom preko potoka, vas čaka lepo urejeno parkirišče, na katerem lahko mirno pustite avto.

Če ste se odločili, da boste strme vzpone iz Krope raje preskočili, se lahko z avtom odpeljete do Jamnika (iz Krope ali preko Dražgoš), pustite avto v vasi ter se nato po markirani poti odpravite proti Vodicam.

Iz Krope na Jamnik

Pot na Jamnik, majhno vasico nad Kropo z razgledno cerkvijo sv. Primoža, se začne ob parkirišču v središču Krope, kjer vas kažipot usmeri na ozko cesto, ki se med hišami strmo vzpenja po pobočju, ki z vzhodne strani obdaja Kropo. Razen kažipota na začetku poti markacij na poti prav dosti ne boste opazili, izgubiti pa se tudi skoraj ne morete, če le ne boste zavili preveč proti severu – če boste zatavali preveč proti jugu, se boste znašli na asfaltni cesti proti Jamniku.

Markacije v zadnjem delu poti dajejo slutiti, da utegne iz Krope na Jamnik voditi tudi markirana pot, le da je še nisem uspel najti, pa tudi domačini ne vedo za njo.

Ozka pot med starimi kroparskimi hišami se hitro dvigne nad Kropo, se za zadnjimi hišami spremeni v kolovoz in vas v nekaj metrih pripelje do prvega razcepa. Na tem mestu sem se odločil zaviti levo, ker je desna pot navadno precej blatna. Obe poti potekata po globoko vrezanih grapah, ki se jim občasno pridružijo stranske poti (prav tako speljane po grapah).

Če se boste odločili za levo pot, boste najprej nadaljevali z vzponom po robu gozda, nato pa bo pot zavila rahlo v desno in vas vodila v strmem vzponu po pobočju skoraj naravnost navzgor. Z desne se vam bosta pridružili še dve poti, dokler ne boste končno prišli do razcepa, kjer boste lahko izbirali med vsaj štirimi možnostmi nadaljevanja poti.

Moj občutek me je na tem mestu napeljal na najbolj desno pot, ki se kmalu vzpne iz grape in se začne po pobočju viti proti jugu. Takoj, ko sem se dvignil iz grape, je GPS seveda povedal kje sem (in zakaj sem se zmotil), tako, da sem se lahko odpravil nazaj do razcepa ter se odpravil po drugi najbolj desni poti navzgor. Najbolje bo, če tej poti (grapi) sledite po njenem robu – hoja bo tako precej lažja, pa tudi bolj razgledna.

Še hujši kot dejstvo, da sem izbral napačno pot, je bil pogled na grmičke borovnic, ki so konec aprila seveda popolnoma goli, v poznem poletju pa vas na tem mestu verjetno čaka prava gostija.

Po dobre pol ure strmega vzpona pobočje postane naenkrat precej bolj položno, skozi drevesa slutimo tudi greben, ki je pred nami. Nekje na tem mestu se boste morali prebiti skozi nasad mladih smrek, nato pa boste verjetno že opazili prve markacije, ki vas bodo pripeljale do ceste iz Kropa na Jamnik tik pred lovsko kočo.

V okolici lovske koče boste opazili čudne oznake (zelen trikotnik z belo piko). Če ste se odločili za nadaljevanje poti proti Vodicam in če vas razgled s ceste proti Jamniku ne zanima, jim sledite – pot vam bodo opazno skrajšale.

Izletniška karta obljublja izpred lovske koče lep razgled, ki ga na tem mestu vsekakor ni – po cesti se boste morali odpraviti do prvih kmetij na Jamniku, tam pa vas čaka res čudovit razgled na Karavanke, zgornjo Savsko dolino in okoliška hribovja.

Tisti, ki ste se odločili samo za izlet na Jamnik, se po asfaltu odpravite do vasi ter nato po makadamski cesti proti cerkvici sv. Primoža. Če ste se odločili za nadaljevanje poti proti Vodicam, boste ta ovinek verjetno izpustili in sledili markacijam, ki vas na tem mestu usmerijo desno v hrib.

Z Jamnika do Vodiške planine

Z Jamnika vodita na Vodiško planino dve markirani poti:

• Prva pot se od asfaltne ceste iz Krope na Jamnik odcepi pri prvih kmetijah. To pot boste uporabili tisti, ki se boste na Jamnik povzpeli peš iz Krope.
• Druga pot se začne v središču vasi. Ta pot bo prava za tiste, ki se boste do Jamnika pripeljali z avtomobilom.

Obe poti se združita po približno 15 minutah vzpona skozi redkejši smrekov gozd. Na tem križišču nas čaka prva orientacijska naloga – po karti sodeč bi morali nadaljevati s potjo naravnost po hribu navzgor, planinski kažipoti kažejo v povsem nemogoče smeri, na drevesu na nas čaka še lesen kažipot, ki poleg Vodic omenja še Tehniko in Meto. No, izkaže se, da je leseni kažipot kljub vsemu zaupanja vreden, saj nas po nekaj minutah vzpona pripelje do gozdne ceste, po kateri bi morali hoditi.

Tukaj zavijemo ostro desno ter nadaljujemo z vzponom po blago vzpenjajoči se gozdni cesti skozi precej redek mešan gozd. Gozdna cesta kmalu zavije levo, takoj za tem ovinkom pa nas čaka nov razcep – če bi hoteli oditi na Meto (kjerkoli to je – na zemljevidu je nisem našel), bi nadaljevali s hojo po gozdni cesti, pot na Vodice pa nadaljujemo po kolovozu proti desni.Že čez nekaj metrov nas čaka nov razcep – tokrat sledimo gornji (levi) poti, z desne pa se nam priključi bližnjica, ki se je začela pri lovski koči. Zelo redkim planinskim markacijam se na tem mestu pridružijo že znani zeleni trikotniki, ki so precej bolj pogosti in nas zanesljivo vodijo po poti navzgor.

Že po nekaj minutah vzpona boste ugotovili, da nas pot ves čas vodi le nekaj metrov od grebena Zidane skale – če želite, si lahko privoščite dodatnih nekaj deset metrov vzpona in se povzpnete do samega grebena, vendar razgled skoraj ni vreden napora, saj je celoten greben precej zaraščen. Kljub temu, da izgleda pot ves čas precej položna, vztrajno nabirate višino, na kar vas kmalu opozorijo tudi ostanki snega, ki ga boste verjetno srečali še v začetku maja.

Po slabi uri vzpona vas bo pot pripeljala do roba Zidane skale, skozi veje boste opazili Kropo globoko pod seboj (na tem mestu ste kakšnih 650 metrov nad Kropo). Pot je od tu naprej precej položna, začne se celo počasi spuščati in ravno ko boste pomislili, da je najhujše za vami, vas čaka naslednja orientacijska preizkušnja – markacije vas naenkrat usmerijo z dobro uhojene poti na desno, v pravo zmešnjavo podrtih smrek.

Ko se boste nekako prebili skozi smrekovo barikado in našli redke markacije na poti, boste ugotovili, da ste s kolovoza, ki naj bi se nadaljeval v gozdno cesto (tako zemljevid) kar naenkrat spet na planinski poti, ki vodi tik ob robu Zidane skale. No, vsaj izgubiti se kljub pomanjkanju markacij ne morete – pazite, da boste ves čas sledili robu na vaši desni.

Dvajset minut ponovnega vzpenjanja in iskanja markacij vas nagradi s čudovitim razgledom z vrha Zidane skale – pod vami bo kot na dlani ležala Kropa, za njo zgornja Savska dolina, v ozadju se bleščijo Karavanke, pred njimi pa Tržič z Begunjščico in Kofcami v ozadju, desno od vas pa boste opazili greben, ki se zaključi tik pred Kranjem z dobro obiskano cerkvijo sv. Jošta.

Po krajšem postanku vas čaka še en strm vzpon – tokrat skoraj do vrha Črnega vrha (1307 m), nato pa enako strm spust. Tudi na tem delu poti so markacije bolj simbolične, vendar poti ne bo težko najti. Po dvajsetih minutah hoje se pot naenkrat zravna, markacije izginejo, bolj po naključju kot kako drugače pa boste opazili kažipot na drevesu levo od vas (bolje, da ga opazite, drugače se boste še izgubili).

Odpravite se do tega kažipota, malo za njim boste zagledali markacijo, ki vas bo usmerila na kolovoz. Strm spust po kolovozu mimo lovske krmilnice ter še nekaj minut hoje po bolj položnem terenu vas bo pripeljalo do Partizanskega doma na Vodicah, ki je odprt vse dni v letu.

Iz Krope na Vodice

Pot na Vodice se začne pri cerkvi v Kropi. Avto pustite na parkirišču sredi Krope, nato pa se odpravite v smeri Dražgoš – že prav kmalu vas bo pričakal kažipot na Vodice in prve markacije. Po vzponu po asfaltu do cerkve nadaljujete s hojo mimo pokopališča, kjer sledite kažipotu, ki vas usmeri desno na planinsko pot.

Podobno kot pot na Jamnik tudi pot na Vodice v začetku teče po grapi (bolj pametno bo, da boste hodili po robu grape – ne bo vam drselo na listju, pa še po suhem boste hodili), ki se polagoma spremeni v zložno vzpenjajoč se kolovoz. Po približno 20 minutah vzpona zavije pot na Vodice ostro v levo, ter se začne bolj strmo vzpenjati – najprej počez čez pobočje, nato zavije naravnost navzgor (ta del vzpona je precej »morilski«), ko pa postane pobočje le prestrmo, pa začnemo hoditi v ključih.

Očitno je, da vzpon iz Krope marsikomu dela preglavice – kako bi si drugače razlagali prijazno klop, ki nas čaka na vrhu vzpona. Od tod naprej bo šlo lažje – pot se bo še vedno vzpenjala, le da ne več tako strmo. Kmalu se z desne priključi pot, ki prihaja iz Lipnice, od tod pa ni več daleč do kolovoza, ki vas bo pripeljal vse do Partizanskega doma na Vodicah.

Po počitku v Partizanskem domu se lahko vrnete v Kropo, lahko pa nadaljujete pot proti Jamniku (čaka vas še dobrih 200 metrov vzpona) in se nato spustite v Kropo mimo lovske koče v bližini Jamnika.

Za tiste, ki ste prišli do Vodic iz Jamnika in se nameravate spustiti v Kropo pa samo še naslednji nasveti. Pot do Krope boste enostavno našli, pozorni bodite le na začetku poti – kmalu po odcepu s kolovoza (ki je dobro označen) pot kar naenkrat zavije desno navzdol po pobočju (tukaj malce pazljivosti ne bo škodilo). Pri razcepu poti proti Kropi in Lipnici kažipoti niso najbolj jasni, pogled na zemljevid na pokaže, da moramo slediti desni poti (na kateri je markacija nekoliko bolj skrita kot na levi). Od tega mesta dalje Krope ne morete več zgrešiti.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.