🇬🇧/🇺🇸 Sv. Ivan in Šebreljska planota

Izleti po Sloveniji » Primorska » Sv. Ivan in Šebreljska planota

Ko ste se vozili med Idrijo ali Cerknim in Tolminom, ste morda že opazili cerkev sv. Ivana, ki se blešči vrh visokih strmih sten nad dolino Idrijce. Ob pogledu nanjo in na strma pobočja in grape, ki jo obdajajo z vseh strani, si lahko le redkokdo predstavlja, da se za njo začenja skorajda neznan sončen gričevnat svet Šebreljske planote. Do sv. Ivana se lahko povzpnete po markirani poti iz Reke, do njega vodi tudi pot mimo Divjih bab (jam, v katerih so že v pradavnini igrali na koščene piščalke), od tam pa se lahko po krajšem počitku odpravite na lagoden sprehod po s soncem obsijanem gričevnatem svetu.

Osnovni podatki

Zahtevnost

Markirana, občasno precej strma pot.

Dostop

Pot na Šebreljsko planoto se začne v Reki, zaselku ob cesti med Idrijo in Tolminom.

Dolžina

Reka–cerkev sv. Ivana: 1 ura
Sprehod po Šebreljski planoti: 1 ura
Spust v dolino: 45 minut
Skupaj: 3 ure

Višina

Sv. Ivan: 575 m
Gorenja vas v Šebreljah: 630 m

Višinska razlika

Reka–cerkev sv. Ivana: 340 m
Skupaj s sprehodom po Šebreljah: 420 m

Čas obiska

Na izlet se lahko odpravite v vseh letnih časih, odsvetoval bi le vzpon po obilnem deževju ali sredi zime (zaledenele skale pod Šebreljsko planoto so lahko nevarne). V pogledu na Cerkljansko hribovje in Spodnje Bohinjske gore pa boste seveda uživali le v lepem in jasnem vremenu s čistim ozračjem.

Priporočam

Pot je občasno strma – dobra obutev in planinske palice zato ne bodo odveč. V spodnjem delu je steza zaraščena, zato je poleti sredstvo za odganjanje mrčesa skorajda obvezno.

Karta

Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1 : 50.000

Koordinate

Izhodišče: 46.117423, 13.921578
Vrh: 46.110149, 13.917076

Začetek poti Zemljevid poti

Raziščite pot

Iz Reke proti sv. Ivanu

Pot na Šebrelje se začne v Reki, zaselkom ob cesti med Idrijo in Tolminom. Prečkajte moste čez Idrijco in parkirajte na majhnem parkirišču takoj za mostom (ne na travniku, kmet grozi s črto na automobile).

Sledite markacijam po asfaltni cesti (prvi odcep levo, nato ostro desno). Povzpnite se do zadnje hiše, kjer z nekaj sreče opazite markacijo visoko na travniku za hišo. Sprehodite se levo čez dvorišče, nato pa naravnost navzgor po ostankih starega kolovoza. Ta zavijuga malce v desno, potem pa se popolnoma izgubi in ostane vam le še ozka, a precej uhojena stezica, ki se strmo dviga v gozd. V začetku jo pot ubere kar naravnost navzgor po pobočju, ko pa to le postane prestrmo, začne zavijati v kratkih ključih, ki vas po približno pol ure vzpona pripeljejo do grebena, s katerega lahko med drevjem že opazite sosednje vrhove Idrijskega hribovja. Tukaj se markirani poti priključi nedavno očiščena mulatjera.

Pot na grebenu zavije v desno in mu zlagoma sledi do skalnega roba, nad katerim boste morda že opazili bleščeče stene sv. Ivana. Pred skalami zavije pot v levo in vas vodi v vedno bolj prepaden svet, nato pa le najde naraven prehod med skalami, se zasuče v desno pa spet v levo in vas po precej širokih policah zlagoma popelje nad skale (med sprehodom po skalnih policah se pazite kač).

Steza s skalnih polic spet zavije v gozd, razgleda na grapo Sevnice in sosednje vrhove je konec, že čez nekaj minut pa se znajdete na širokem kolovozu, speljanem po presenetljivo položnih travnikih. Zavijete desno in v nekaj minutah pred seboj zagledate lepo obnovljeno cerkev sv. Ivana.

Po krajšem počitku v senci dreves, ki rasejo okoli cerkve, se morate pred nadaljevanjem poti vsekakor sprehoditi do severnega obzidja in se povzpeti nanj – nagrajeni boste z odličnim razgledom na del Spodnjih Bohinjskih gora, ki nad Bukovsko grapo kukajo skozi vrzel med Šentviško planoto in Kojco; hitro boste opazili tudi Porezen in Bukov vrh, daleč za njima pa vas bo v lepem vremenu pozdravila značilna Blegoševa pleša.

Od cerkve se lahko odpravite na sprehod po Šebreljski planoti (priporočam!), lahko se spustite do Divjih bab (dobro označena steza se začne tik ob cerkvi) in nato poskusite poiskati stezico, ki vodi v dolino, če pa vam zmanjkuje časa, bo najbolje, da se vrnete v dolino po poti, po kateri ste se povzpeli.

Krožna pot po Šebreljski planoti

Vzpon na rob Šebreljske planote je vsekakor smiselno nadaljevati s krajšim lenobnim sprehodom po gričevnati sončni planoti. Kolovoz vas od cerkve sv. Ivana odpelje do Dolenje vasi, kjer se spremeni v ozko asfaltno cesto (tudi planinci moramo tu in tam plačati ceno napredka), ta pa vas po krajšem vzponu mimo Kovka, ki se dviguje na levi strani, popelje do travnikov in polj okoli lepo urejene Gorenje vasi. Pred križiščem, kjer pripelje v vas cesta iz Stopnika, zavijete levo navzgor med tesno stisnjenimi starimi hišami proti cerkvi sv. Jurija, nato pa nadaljujete izlet levo ob cerkvi in se začnete počasi vračati proti Srednji vasi.

Za prvimi hišami se asfalt spremeni v kolovoz, ki vas popelje naravnost naprej, tik pred začetkom naslednjega asfalta pa zavijete desno navzgor po slabo vidnem kolovozu. Ta se kmalu spremeni v dobro uhojeno stezico, ki pelje za hišami proti Kovku (na njem boste hitro opazili ogrado, v kateri gojijo jelene). Ko stezica pripelje do travnika pod ogrado, se izgubi; njeno nadaljevanje poiščite na robu gozda naravnost čez travnik.

Po krajšem sprehodu skozi gozd se znajdete na naslednjem travniku, kjer se steza ob brunarici spremeni v kolovoz, ki vas popelje do hiš v Dolenji vasi. Od tam se po kolovozu vrnete proti cerkvi sv. Ivana, v dolino pa se spustite po markirani poti ali po stezi mimo Divjih bab.

Spust v dolino Sevnice

Tisti, ki radi iščete skorajda pozabljene in opuščene stezice, boste zagotovo uživali v spustu po stari stezi v dolino Sevnice, ki so jo domačini uporabljali, kadar je bila pot mimo sv. Ivana prevroča. Pot je zelo natančno narisana na zemljevidu Geodetske uprave 1 : 25.000, zato jo boste srečni lastniki GPS-sprejemnikov zlahka našli, pa tudi drugi z ostrimi očmi in malce orientacijskih spretnosti ne boste imeli težav.

Pot se začne tam, kjer se steza mimo Srednje vasi proti Dolenji vasi izgubi na travniku. Namesto da iščete nadaljevanje poti naravnost naprej na drugi strani travnika, zavijte nekaj deset metrov navzdol po pobočju in poiščite stezo, ki se z roba gozda zlagoma spušča proti severu (v levo). Po krajšem spustu vas čaka nekaj kamnitih stopnic, s katerimi premagate manjšo skalno stopnjo. Kmalu za njo boste opazili razcep: desna steza vodi proti Čufarju, vi pa zavijete v levo in po nekaj minutah pridete do zanimivih previsnih skal (vrzeli v teh skalah so po pripovedovanju domačinov povezane z Divjimi babami, pozorno uho pa bo zaslišalo tudi šumenje podzemnih voda).

Steza vas od tam še vedno pelje v levo, do manjšega travnatega grebena. Nekaj korakov po grebenu vas bo poneslo do razglednika, s katerega boste lahko občudovali prepade pod sv. Ivanom, nato pa se vrnite do steze in nadaljujte spust po grapi. Pot se na začetku grape ob podoru skorajda izgubi; poiščite njeno nadaljevanje nekaj niže v gozdu, od tam pa vas razločna stezica popelje vse do travnikom nad Munhom (kmetijo tik nad Sevnico). Na začetku travnikov stezo preseka melišče; obidite ga po njegovem zgornjem robu, nato pa poskušajte slediti stezi po visoki travi, s katero so zaraščeni zapuščeni travniki nad kmetijo.

Ko boste prišli do kmetije, boste hitro opazili star širok kolovoz, ki pelje desno v dolino. Kolovoz se hitro zoži v stezo, ki vas pripelje do potoka. Tega prečkate po kamnih (verjetno vodi čezenj tudi most, ki ga nisem našel), nato pa se ob starem seniku dvignete do kolovoza, ki se hitro spusti do naslednje kmetije (Munhajše). Tam se začne makadamska cesta, ki vas ob potoku pripelje do razcepa ob seniku, kjer ste začeli vzpon na Šebrelje. Od tam do parkirišča vas čaka le še nekaj minut hoje.

Zemljevid poti

Zemljevid kaže pot ki jo je zabeležil GPS sprejemnik. Nikoli ne zaupajte GPS sledem; razglejte se, in uporabite zdravo pamet in zemljevide.